Računalnikov, ki so bili po besedah ministrice tako zelo nujni za nakup, niso uspeli razdeliti. AVK sumi prodajalce kartelnega dogovora, računsko sodišče pa je ugotovilo, da je bil nakup za 6,5 milijona evrov neučinkovit in negospodaren. Ali niso to dovoljšni razlogi za odstop zapravljive ministrice, ki smo ji na našem portalu že večkrat dokazali, da dela negospodarno?

V primeru Litijske ministri Svobode čakajo in pozivajo organe k ukrepanju in razkritju imen, v primeru računalnikov pa ugotovitve in ime imamo. Za negospodaren nakup računalnikov, ki jih niso uspeli razdeliti, ter posledično povečanje stroškov skladiščenja je kriva  ministrica. Bo prevzela odgovornost? Zakaj ji predsednik vlade kljub nepravilnostim ščiti hrbet? Je to nova realnost Golobove vlade? Ali bo kdo upošteval ugotovitve nadzornih organov? Zneski so namreč približno enaki, stavba na Litijski in nakup računalnikov. Ena minsitrica je morala iti, brez izsledkov kateregakoli nadzornega organa. Pri drugi pa imamo prve ugotovitve: Nakup 13 tisoč računalnikov za 6,5 milijona evrov je bil neučinkovit in negospodaren, je danes poročala nacionalna televizija, ki je pridobila dokument računskega sodišča, kar na našem portalu poročamo že od vsega začetka, ko smo razkrili 6,5 milijona evrov vredno afero. Kasneje smo pisali še o sumih kartelnega dogovora med dobavitelji, ki so se izkazali za upravičene, saj je AVK začel preiskavo. Ministrica Emilija Stojmenova Duh je, kot smo poročali, brez predhodnih meril, povpraševanja, raziskave trga potrdila takšno javno naročilo in s tem oškodovala javni proračun, saj predhodno sploh ni vedela, kam in komu bodo šli računalniki. Vmes je zaradi nakupa sodne stavbe v podobni vrednosti odstopila ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan in zaradi spornega razpisa ministrica za javno upravo Sanja Ajanovič Hovnik. Kaj pa Emilija Stojmenova Duh?

Vsa zavajanja ministrice

Ministrica je namreč v javnosti naštevala, da so računalniki namenjeni opremljanju vrtcev in osnovnih šol. »Nakup računalnikov je bil opravljen za namen delovanja mehanizma za brezplačno izposojo računalnikov MIRO, ki je bil uveden namesto digitalnih bonov v noveli Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, ter opremljanje vrtcev in osnovnih šol, kjer sodelujemo z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje in Zavodom RS za šolstvo.« Da niso imeli predhodnih ocen o dejanskih potrebah, smo poročali oktobra, ko so nam na ministrstvu za šolstvo povedali, »da bodo o ponudbi ministrstva za digitalno preobrazbo šele razmislili, ko jo dobijo.« Tudi na Zavodu za šolstvo niso vedeli nič o računalnikih, potrdili so, da bodo šele naredili povpraševanje in potem poročali o potrebah, čeprav so bili računalniki že naročeni. Ministrica se je izmikala in iskala upravičence. Tako so se med domnevnimi prejemniki pojavili »prizadeti v poplavah« (123. člen Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP)), starejši, ženske. Pa so se tudi te izjave izkazale za izkrivljene, saj velikega zanimanja ni bilo. V ozadju pa so nam iz vlade sporočali, da ministrica pritiska na druge ministre, da računalnike vzamejo. Na našem portalu smo poročali tudi o tem, da je bil nakup vprašljiv tudi zato, ker so šole leto prej dobile 2 milijona evrov za računalnike. Ministrica je ves čas trdila, da je afera umetno ustvarjena, dr. Robert Golob pa je svojo ministrico podprl, čeprav je po ugotovitvah Računskega sodišča zdaj jasno, da je bila njegova odločitev napačna, da je šlo za neracionalno in negospodarno porabo davkoplačevalskih sredstev v višini 6,5 milijona evrov.

Zakaj obstaja sum, da je bilo naročilo dogovorjeno vnaprej?

Tudi agencija za varstvo konkurence je aprila izvedla nenapovedane preiskave v poslovnih prostorih dobaviteljskih podjetij UNISTAR LC, d. o. o,  LANCOM, d. o.  o, ACORD-92 in GAMBIT TRADE, d. o. o, zaradi suma kartelnega dogovarjanja za prodajo 13.000 računalnikov ministrstvu za digitalno preobrazbo, o čemer smo na našem portalu poročali že 25. februarja v članku Kartelni dogovori pri 13 tisoč računalnikih? S pomočjo strokovnjakov za informacijsko tehnologijo smo takrat namreč analizirali cene računalnikov in ugotovili: cena je običajno posledica zmogljivosti in kakovosti nekega proizvoda. Ker je naročnik, torej ministrstvo, določil, da stanejo računalniki iz vseh štirih sklopov maksimalno 500 EUR z davkom za kos, jih je s tem nekako izenačil tudi po zmogljivosti in kakovosti. Po tej analogiji spadajo za naročnika vsi računalniki v isti cenovni in kakovostni razred. To domnevo potrjujejo tudi prejete ponudbe, saj se skupne cene za posamezen sklop (obseg 3250 kos/sklop) med seboj razlikujejo za manj kot 1 % (razlika med najvišjo in najnižjo skupno ceno sklopa je 0,92 %). Takrat smo pisali o tem, da je bil razpis za računalnike napisan negospodarno, saj je naročnik za produkte, ki na prostem trgu preverjeno stanejo manj kot 500 EUR (z davkom za kos), postavil ceno 500 EUR za kos. Ponudniki so se temu seveda prilagodili. Ne smemo zanemariti tudi dejstva, da je vhodna cena zastopnika/distributerja pri nakupu oziroma preprodaji 3250 računalnikov gotovo veliko nižja kot pa cena pri nakupu enega kosa v maloprodaji. V kolikor naročnik ne bi objavil maksimalne dopustne cene za kos, bi gotovo dobil nižje ponudbe. A na ministrstvu za digitalno preobrazbo so negospodarno pustili visoke zaslužke dobaviteljem! Ministrica je našemu portalu takrat poslala demanti in grožnjo s tožbo. Agencija, ki je izvedla preiskave na podlagi odredbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, je zapisala, da so izkazani utemeljeni razlogi za sum, »ker da so podjetja UNISTAR, LANCOM, ACORD in GAMBIT sklenila prepovedan omejevalni sporazum, in sicer tako, da naj bi se navedena podjetja dogovorila glede cen osebnih računalnikov v postopkih oddaje javnih naročil in si pri tem razdelila naročila in po tem tudi usklajeno ravnala pri oddaji ponudb v teh postopkih, zlasti v primeru javnega naročila Ministrstva za digitalno preobrazbo (v nadaljevanju: MDP), številka JN004833/2023, z oznako ODPRENOSNI-19/2023. S tem naj bi se omenjena podjetja pogovarjala oziroma usklajeno ravnala (1) glede določanja prodajnih cen osebnih računalnikov, (2) glede oddaje prikrojenih ponudb v postopkih javnega naročanja osebnih računalnikov za potrebe javnih naročnikov in (3) glede delitve trga prodaje osebnih računalnikov javnim naročnikom na območju Republike Slovenije, kar lahko predstavlja omejevalni sporazum in usklajeno ravnanje med podjetji, katerega cilj je preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco na ozemlju Republike Slovenije in na znatnem delu notranjega trga EU ter bi lahko prizadelo trgovino med državami članicami EU.«

Agencija je pojasnila, da ima v preiskovalnem postopku, ki je namenjen ugotavljanju obstoja omejevalnih ravnanj, na voljo več preiskovalnih instrumentov, pri čemer je poleg zahteve za posredovanje podatkov in zbiranja informacij najpomembnejša prav preiskava, ki tako predstavlja glavno orodje za odkrivanje dokazov, povezanih s kršitvami konkurenčnega prava.

AVK bo svoje ugotovitve šele sporočil, nedvomno pa je jasno, da je bil nakup računalnikov za 6,5 milijona evrov sporen in da bi za to ministrica morala odgovarjati. Sicer so tudi drugi ministri dobili dovoljenje za take nakupe!