To je seznam javnih uslužbencev Direktorata za starejše, dolgotrajno oskrbo in deinstitucionalizacijo - Sektorja za dolgotrajno oskrbo in deinstutializacijo, ki imajo pravico do dela od doma in prejemajo dodatke za povečan obseg dela.

Podatki za november 2024:

Anita Jacović 364,80 € neto + 86,88 neto € (položajni dodatek za nadomeščanje vodje)

Klavdija Hoefler 316,87 € neto

Tina Lipar 306,48 € neto + 3,65 € neto (položajni dodatek za nadomeščanje vodje)

Sanja Mekić 336,80 € neto

Maja Šturbej 308,51 € neto+ 7,35 € neto (položajni dodatek za nadomeščanje vodje)

Maria Ana Slak Trontelj 244,27 € neto

Podatki za oktober 2024:

Mojca Frelih 341,69 € neto

Klavdija Hoefler  315,90 € neto

Tina Lipar  308,97 € neto + 6,42 € neto (položajni dodatek)

Sanja Mekić 338,77 € neto

Maria Ana Slak Trontelj  240,25 € neto

Maja Šturbej 309,76 € neto + 7 € neto (položajni dodatek)

Anita Jacović 89,33 € neto (položajni dodatek za vodenje)

V Sektorju sta še dva zaposlena, ki ne prejemata dodatkov, vendar pa imata pravico do dela od doma.

Direktorat za starejše je sestavljen še iz Sektorja za upravljanje izvajalskih organizacij. Tam lahko dela od doma 19 zaposlenih. V novembru jih je devet med njimi prejelo tudi dodatek za povečan obseg dela v skupnem znesku 3.056,74 € neto. Najvišji dodatek je znašal 479,89 €, prejela ga je sekretarka Janja Romih, najnižji pa 259,40 € neto.

Dodatke so prejemali tudi v obdobju, ko so v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije opozorili na zaskrbljujoče razmere, zaradi katerih v domovih za starejše ne morejo več izvajati kakovostne oskrbe, kot je redno umivanje starejših in dostojno hranjenje.

Pri ministru Simonu Maljevcu ima dovoljenje za delo od doma 75 javnih uslužbencev, kar je več kot dve tretjini vseh zaposlenih (po zadnjih podatkih je na MSP zaposlenih 97 uslužbencev, število vseh pa se je od januarja 2024 do konca leta povečalo za 20). Več kot 10 dni na mesec pa dela od doma 15 javnih uslužbencev ministrstva.

Največ delajo od doma prav v Direktoratu za starejše, dolgotrajno oskrbo in deinstitucionalizacijo, in sicer 28 ljudi. V uradu, katerega delo je posvečeno reševanju akutnih družbenih problemov staranja.

Privilegiji za uslužbence in stiske starejših

In kakšni so glavni razlogi za delo od doma? »Javni uslužbenci delajo od doma z namenom lažjega usklajevanja osebnega in poslovnega življenja.« Vsi javni uslužbenci, ki delajo od doma, opravljajo pisarniško delo. Ali ob tem kdo pomisli na zaposlene v domovih, ki delajo za minimalno plačilo, ali lahko usklajujejo poklicno in zasebno življenje, ko se njihov delovnik zaradi kadrovskega osipa raztegne tudi v dve izmeni in tri vikende na mesec?!

»Katastrofa.« Tako z eno samo besedo stanje v domu starejših v okolici Ljubljane, kjer po hudi bolezni biva že tri leta in pol, opisuje upokojenec Dušan S. »Na papirju je vse super, dejansko je pa katastrofa. Standard,« pripoveduje, »vedno bolj pada.« Zaposlene pregorevajo, odpovedi dežujejo. Fizioterapevtka, ki ga zaradi gibalne oviranosti redno razgibava, mora zaradi pomanjkanja kadra zdaj delati tudi kot strežnica.

Eden bolj alarmantnih problemov je pomanjkanje sistematičnega spremljanja starejših, ki ostajajo brez dostopa do institucionalnega varstva in pomoči na domu, kar pomeni, da so prepuščeni samim sebi, svojcem ali storitvam na črno. Teh ljudi nihče ne beleži, zato so za sistem nevidni. Tretjina vlog je zaradi previsoko postavljenega praga za pravico do oskrbovalca svojca zavrnjena. O svoji stiski, ki jo je doživljala lani, nam pripoveduje upokojenka Klara Rovtar.

Nadejala se je pravic iz dolgotrajne oskrbe v primeru skrbi za svojega brata, ki ga je zadela možganska kap med delom, pri čemer je utrpel še hude opekline. Po vrnitvi z bolnišnice je ostal sam na kmetiji z živino, potreboval je pomoč pri dnevnih opravilih. »Saj oni ne vedo, kaj pomeni hraniti bolnika. Kaj pomeni skrbeti za higieno vsak dan. Ko jih poslušam, imam občutek, da ne vedo veliko o tem delu«, pripoveduje upokojena bolničarka, ki je pet let skrbela za svojega brata, lani avgusta pa je preminil. »Imela sem veliko upanja glede dolgotrajne oskrbe. Vendar se ni zgodilo nič. Danes z žalostjo spremljam, kar se dogaja v zvezi s tem zakonom. Ničesar se ne dogaja, kot to, da se tam trošijo veliki zneski.«

Ob tem ko vlada spodbuja ostajanje starejših v družinskem okolju do pozne starosti, upokojenci še naprej ostajajo brez statusa pomočnika, ki neformalno skrbi za starejše svojce, čeprav je minister Maljevac oktobra lani napovedal, da se bo to spremenilo z novelo zakona o dolgotrajni oskrbi. Pravica je mnogim, ki so se odločili sprejeti skrb za svojce, prinesla več zapletov kot dejanske koristi za starejše.

Poročila niso potrebna, rezultati nevidni

Na tehtnici je vprašanje poslanstva ministrstva, ki bi moralo delati v dobrobit najranljivejših v družbi, ne pa, da pričujoče anomalije, o katerih smo že nekajkrat pisali, sprožajo vtis, da so prioritete ministrstva prej usmerjene v skrb za privilegije svojih zaposlenih. Na ministrstvu, ki je prvič zaživelo prav z aktualno vlado, so domicil našli člani in simpatizerji stranke Levica, ki ji pripada tudi minister Simon Maljevac.

Uslužbenci za vsak dan dela od doma prejmejo 2 evra nadomestila za uporabo svojih sredstev. Vsi uslužbenci imajo na ministrstvu svoj delovni prostor, ki je v času opravljanja dela od doma prazen. Nezasedeni pisarniški prostori pa pomenijo neučinkovito rabo javnih sredstev za vzdrževanje infrastrukture in neučinkovito porabo električne energije.

Poročila za delo od doma na ministrstvu od njih ne zahtevajo, saj pravijo, da so nadrejeni »dnevno seznanjeni z opravljenim delom javnih uslužbencev MSP.« Edini dokaz za delo od doma pa je evidentiranje delovnega časa: »Javni uslužbenci MSP se ob začetku dela od doma evidentirajo v program za evidentiranje delovnega časa, prav tako to storijo ob zaključku dela.« Ob tem obstaja možnost, da ne izvedejo dejanskih nalog ali jih opravljajo manj časa, kot je zabeleženo, saj njihovo delo ni predmet formalnega poročila. Seveda so tovrstne zlorabe možne tudi na delovnem mestu na ministrstvu, vendar z več tveganja. Javni uslužbenec, ki dela od doma, tudi ne prejme dodatne ocene za tovrstno delo. Brez formalnega poročanja o opravljenem delu pa nadrejeni nimajo jasnega vpogleda v rezultate dela. Ti za upravičence do dolgotrajne oskrbe ostajajo nevidni. Nekako v slogu ministrice za kulturo in koordinatorke Levice Aste Vrečko, ki bi kulturnike nagrajevala iz proračunske blagajne s plačilom nevidnega dela. Tudi v tem primeru gre za pomanjkanje nadzora in transparentnosti. Če nadrejeni ne preverjajo dejanskega obsega in kvalitete opravljenega dela, pa je tudi težko uvesti sankcije za morebitne zlorabe.

Vse to odpira vprašanja o tem, ali takšen način dela zagotavlja optimalno učinkovitost javnega sektorja in ali ministrstvo ustrezno upravlja z javnimi sredstvi. Ali je glavni cilj dela iz domačega naslanjača posvečen privilegijem zaposlenih, s čimer pa ostale zaposlene v javnih in zasebnih službah postavlja v neenak položaj.

Elitizem na račun državljanov?

Anita Jacović je v lanskem letu kot vodja sektorja za dolgotrajno oskrbo prejemala okoli 450 evrov bruto dodatka za povečan obseg dela in položajni dodatek. To ji je ob njeni plači 3005 evrov bruto (48. plačni razred, s plačno reformo od januarja 2025 preveden v 31. plačni razred, kar po novem znese 3043 evrov bruto) prineslo več kot 7000 evrov bruto dodata na leto.

Generalna sekretarka Ana Černe, pripadnica Levice, ki ima osnovno bruto plačo okoli 4000 evrov, je v dobrega pol leta z dodatki zaslužila 5200 evrov bruto.

Samo v kabinetu ministra Simona Maljevca so, kot smo lani razkrili na Preiskovalno.si, izplačali več kot 35.000 evrov bruto dodatkov. Posamezniki so jih prejemali tudi v poletnih mesecih, ko so bili na dopustu.

Nesporno gre za elitizem, ki sproža dvome o transparentnem razdeljevanju davkoplačevalskega denarja in je v nasprotju z vizijami, ki jih Levica zagovarja v svojem programu.

Na ministrstvu so nam izplačilo dodatkov opravičevali s povečanim obsegom nalog, ki jih opravljajo zaradi manjšega števila zaposlenih od predvidene kvote, a po naših informacijah ne počnejo nič bolj zahtevnega dela od ostalih zaposlenih, število uslužbencev pa je v manj kot letu dni zraslo za 20. Do zdaj jim še ni uspelo pokazati večjih rezultatov na področju dolgotrajne oskrbe, za katero posamezniki tudi prejemajo dodatke, prav tako na neučinkovitost in nejasnost izvedbe ves čas opozarjajo na CSD in druge pristojne institucije.

Maljevčevo ministrstvo - proračunski zmagovalec

Na ministrstvu veliko dajo tudi na promocijo zdravja na delovnem mestu. Ker uslužbenci na MSP večinoma opravljajo delo v pisarnah, pri čemer večino delovnega časa presedijo, uvajajo ukrepe, usmerjene v v ustrezno ergonomsko ureditev delovnega mesta, za vzpodbujanje telesne aktivnosti, gibanja in razgibavanja. To so aktivni odmori, organizirana vadba izven delovnega časa ter razna izobraževanja in usposabljanja za zdrav način življenja in dela za zmanjšanje tveganja za nastanek kostno-mišičnih obolenj in vezivnih tkiv.

Ministrstvo za solidarno prihodnost je med proračunskimi zmagovalci - poraba se mu je iz 155 milijonov v letu 2024 zvišala na dobrih 272 milijonov evrov v 2025!

Levica je lepo poskrbela za svoje, starejši in zaposleni v socialnem sektorju ostajajo za marsikaj prikrajšani, čeprav prikrito bogatenje na račun javnih sredstev ni v sozvočju s strankarsko in politično retoriko o pravičnem nagrajevanju. Levica v skrbi za svoje najtesnejše strankarske zaveznike pozablja na realne probleme v socialnem sektorju, ki se utaplja v kadrovskih stiskah, ker zaposleni v socialnih zavodih in domovih za starejše niso deležni enake obravnave in finančnih vzpodbud. Sistem dolgotrajne oskrbe bi moral biti osredotočen na potrebe najranljivejših skupin, ne pa na izkoriščanje javnih sredstev za privilegije peščice. Ministrstvo za solidarno prihodnost je bilo kot svetovni unikum ustanovljeno s specifičnim namenom reševanja ene največjih socialnih kriz v državi - dolgotrajne oskrbe. 

Julija prihaja nov davek

Finančni primanjkljaj v dolgotrajni bomo državljani od julija pokrivali z novim davkom. Delavci in delodajalci bodo plačevali en odstotek od bruto plače, upokojenci pa en odstotek od neto pokojnine. Tisti, ki so hkrati delavci in delodajalci, bodo plačevali dva odstotka bruto plače.

Na podlagi projekcij, ki so bile izdelane naj bi bilo več kot 60.000 uporabnikov vseh pravic iz naslova dolgotrajne oskrbe. Zato je ključno vprašanj, če bodo vsi plačniki kdaj oskrbe v resnici deležni.

S 1. julijem naj bi zaživela tudi pravica do dolgotrajne oskrbe na domu in e-oskrbe, ki naj bi jo izvajali zaposleni v domovih. A kot opozarjajo direktorji DSO, bo ta pravica le težko dosegljiva zaradi znane situacije s kadri. Domača oskrba je bistveno dražja in zahteva veliko več kadra. Načrtovano zaposlovanje tujcev, predvsem iz Filipinov in Pakistana, je padlo v vodo. S trenutnimi plačami, ki se v tej branži ne bodo kaj dosti dvignile napram funkcionarjem, Slovenija zanje ni konkurenčna.

Odgovornost za stanje, v katerem so se zaradi neodzivnosti oblasti znašli domovi za starejše in sistem dolgotrajne oskrbe, nosita izključno ministrstvo in vlada.