2. 6. 2024

»Če človek nosi breme, dlje in težje umira«

finkova 1

Tatjana Fink že leta vodi Ljubhospic, že 14 let čakajo na ureditev financiranja. / preiskovalno.si

Tatjana Fink že leta vodi Hišo Ljubhospic. Smrt je del njenega vsakdana, ne le življenja. Je služba, za katero se čuti poklicana. Nikoli ji ni težko koga prijeti za roko in biti ob njem ob njegovem slovesu, zato da bi to zemeljsko pot končal v svetosti, ljubezni in miru. Nikoli ji ni težko ob tej izkušnji biti z družino, ki jo potrebuje. Za Preiskovalno je spregovorila o smrti, dotikih umirajočega, odnosih in pečenju nočnih palačink.

Tatjana Fink je spoznala vse faze umiranja. Brez monitorja praviloma ve, kdaj se bo zaključilo življenje. O ranljivosti tega življenjskega obdobja govori z veliko mero spoštovanja in odgovornosti do slehernika v tem najbolj ranljivem življenjskem obdobju. V telesnem, čustvenem, družbenem in duhovnem smislu. Zgodb o smrti je toliko, kot je smrti. Lani 238. O njihovih željah, potrebah, ravnanjih je Finkova spregovorila v spodnjem intervjuju.

Odgovorila je na vprašanja, kako je treba ravnati z nekom, ki odhaja, ga lahko, ko se vsi čuti izostrijo, stiskamo, poljubljamo? Moramo imeti umirajočega ob sebi? Kako se odzvati, če imaš majhne otroke in doma starša, ki umira? 

Nobena vlada ni uredila financiranja Ljubhospica. Ga bo ta?

Ljubhospic je »zadnje domovanje za ranljivo obdobje na življenjski poti vsakega posameznika«. Vsaka smrt je zgodba zase. Ni le zgodba umirajočega, pač pa zgodba cele družine. V Ljuhospicu so namreč podpora celi družini, ne le umirajočemu, ki mu sicer zagotavljajo telesno, čustveno in duhovno oskrbo. Povprečna doba bivanja v Ljubhospicu je 11 dni. V Ljubhospicu, ki ga preko Lekarne Ljubljana financira MOL, je zaposlenih 8 ljudi, 12 jih dela pogodbeno, 19 pa je prostovoljcev. Imajo le 12 postelj, potrebovali bi jih 61.

Zakona, ki bi uredil financiranje Ljubhospica, ni. Na letni ravni bi samo za zdravstvene storitve potrebovali 300 tisoč evrov. Leta 2010 je kazalo, da bo državni program paliativne oskrbe zajel tudi financiranje stacionarne hiše (Ljubhospic), pa je ta ostala izven zakona.

14 let kasneje se ni nič spremenilo. Nobena vlada, noben zdravstveni minister doslej ni uredil financiranja Ljubhospica. Bo ljubljanjski župan Zoran Janković pritisnil na vlado Roberta Goloba, da uredi to področje

Nemčija ima kar 260 stacionarnih hospicev z urejenim financiranjem.

Zadnja razkritja

5. 9. 2024

fd1fa205f0af268e6fdc-2

Fantje z rajskih otokov milijonski dolg obesili slamnatemu lastniku

Družba T7U, bolj znana kot Majbert Pharm nekdanjega velikega korona zaslužkarja Klemna Nicolettija, ima slabi dve leti po epidemiji izpraznjen račun. 3,5 milijona evrov, ki so jih v nekaj mesecih od države, bolnišnic in lekarn zaslužili s prodajo spornih kitajskih testov, so postrgali z računa. Za druščino fantov, ki se je med epidemijo javno bahala na eksotičnih destinacijah, so poleg suma zlorabe javnega denarja ostali tudi enormni dolgovi. Več kot milijon evrov znaša dolg do države, bank in zasebnih upnikov. Ti so kot razkriva sodišče v javno dostopnem sklepu, razkrili višino dolga in blokirali postopek izbrisa. Kolovodja združbe Klemen Nicoletti pa se je od poslov z medicinskimi pripomočki preusmeril v posel z nepremičninami.

Preberi več

3. 9. 2024

lunchbox-apple-near-books-alarm-clock

»Pripraviti obrok za dva evra, ki ga bo mladina pojedla, ne pa vrgla v smeti, je na meji razumnega.«

3,042 €. To je povprečna cena osnovnošolskega kosila od lani. Organizatorji šolske prehrane morajo za ta denar otrokom in mladostnikom zagotoviti polnovreden obrok, kar je, sploh v času prehranske draginje, poseben izziv. Še posebej odslej, ko mora šolska prehrana pretežno temeljiti na živilih rastlinskega izvora. Soje, čičerike, leče in boba v Sloveniji ne pridelamo dovolj ali pa sploh ne. Uvažamo jih iz tretjih držav, kjer so vprašljivi tako standardi pridelave kot varnost transporta. Bo kdo preverjal standarde kakovosti?

Preberi več

29. 8. 2024

tina gaber robert golob pl

Od prestiža za izbrance do sramotnih plač v domovih za starejše

Objavljamo osnovne dohodke tistih, ki skrbijo za starejše skoraj 356 dni v letu. Večina ne dobi niti minimalne plače in jim je razliko potrebno doplačevati. Ob tem ko predsednik vlade s svojo izbranko potuje in se predaja spominom na mladost, eni životarijo v bedi. Zato apeliramo na vlado, ki je v koalicijsko pogodbo zapisala ukinitev doplačevanja do minimalne plače oziroma uzakonitev osnovne plače kot minimalne, da nemudoma poskrbi za finančno ureditev razmerij, saj je v Sloveniji zaradi pomanjkanja že skoraj 4000 zaposlenih v domovih praznih več kot 1000 postelj, čakalne dobe za dom pa so dolge tudi pet let in več. Mnogi starostniki so medtem sami doma brez vsakršne oskrbe.

Preberi več

Naroči se na naše e‑novice

Zahvaljujemo se vam za prijavo.

Na vaš e-naslov boste prejeli potrditveno sporočilo.

Prišlo je do napake. Preverite podatke v obrazcu in poskusite ponovno.

Teme