V nadaljevanju zgodbe o spolni aferi Franca Rodeta  o močnem vplivu vrha Rimskokatoliške cerkve na politiko in na novinarja Dejana Karbo, pa tudi o nenadni smrti finančnega ministra Andreja Bajuka, ki Cerkvi ni dovolil reševanja bankrotirane mariborske nadškofije.

»Odvzem brisov ustne sluznice pri g. Petru Stelzerju je potekala 4. septembra 2012, pri g. Francu Rodetu pa 24. septembra 2012 na Inštitutu za sodno medicino Univerze v Münchnu.

Domnevnega očeta g. Franca Rodeta je potrebno izključiti iz očetovstva otroku Petru Stelzerju. Njegovo »neočetovstvo« se opira na različnost v DNK-markerjih sistemov VWA, FIBRA, SE33, D18S51, D2S1338, D19S433, D1S1656 in D12S391.Izdaja izvedenskega mnenja sledi smernicam za oblikovanje izvedenskih mnenj, ki jih je izdala Komisija za gensko diagnostiko (GEKO) v sodelovanju z Inštitutom Robert Koch 26. julija 2012, kot tudi z Zakonom o genski diagnostiki (GenDG) z dne 1. februarja 2010.«

To je povzetek izvedenskega mnenja, ki ga je po dobljeni analizi vzorcev DNK Franca Rodeta in njegovega domnevnega sina Petra Stelzerja 2. oktobra 2012 objavila Katoliška cerkev na svoji spletni strani.

Kdo Rodetu krije hrbet?

»Podatkov, da bi test resnično opravila Peter in Rode, nismo videli. Nikdar. Še več, iz cerkvenih krogov so prišli celo namigi, da je test ponarejen in da ga je opravil v javnosti prepoznaven visoki cerkveni dostojanstvenik,« s temi besedami, ki jih zapiše v knjigi Nivčredna, Dejan Karba vzpostavi dvom v avtentičnost testa očetovstva, ki sta ga Franc Rode in Peter Stelzer opravila v nemškem laboratoriju. Vsebina testa je tako javnosti ostala skrita, prav tako se Cerkev ni spuščala v njegove podrobnosti. 

Dejan Karba pa za preiskovalno.si prvič javno izpostavi sum, da bi telesne tekočine, ki so dokazale, da Rode ni oče, namesto kardinala lahko zamenjali s kom drugim. Bi lahko nekdo vplival na rezultate analize, zamenjal dokaze in tako falzificiral izvedensko mnenje? Kakšna je torej podlaga Karbe za ta sum, ki ga je pripeljal vse do štajerskega duhovnika, znanega filozofa in teologa morale?!

Sprega Cerkve in države

Odgovor o tem, kako Cerkev odgovarja na izpostavljene domneve o poneverjenem testu očetovstva kardinala Rodeta, ki ga javno nikoli ni razkril v celoti, še čakamo. Prav tako tudi odzive na Rodetov domnevni večkratni spolni odnos s Tanjo Bredo in kršenje celibata; o čimer ste lahko brali v članku Spolni škandal Franca Rodeta.

A zakaj sploh razmislek o možnosti prikrivanja ali prirejanja dokazov? Moč in vpliv Cerkve sta brezmejna, odločno odgovarja Dejan Karba, ki je poskuse utišanja, pritikov in celo nespodobnih ponudb visokih cerkvenih dostojanstvenikov, kot pripoveduje, doživel na lastni koži.

Karba v knjigi Ničvredna odstre še enega od nenavadnih naključij v življenju Tanje Brede Stelzer, ki se ji je zgodil po javni objavi njenih priznanj o ljubezenski aferi z Rodetom. Domnevna ljubica je kmalu po objavi svojih pričevanj pred 11 leti v Delu doživela hudo prometno nesrečo. Pritiski so se pred in po objavi članka, v katerem je domnevni sin Peter Stelzer od kardinala Rodeta zahteval test očetovstva, stopnjevali, nadaljuje Karba. Svarila pa da so prihajala tudi od državnih funkcionarjev.

Usklajene grožnje in opozorila so na eni strani pokazatelj sprege med Cerkvijo in državo, po drugi strani pa kažejo na močan vpliv vrha Rimskokatoliške cerkve na določene politične akterje in skupine v državi. Čeprav sta Cerkev in država na podlagi 7. člena Ustave Republike Slovenije ločeni entiteti -  načelo ločitve pa Cerkev, kot zapiše na svoji spletni strani, sprejema, »saj opredeljuje predvsem razmejitev pristojnosti dveh avtonomnih pravnih subjektov, ki zaradi skupnega dobrega v skladu z evropsko prakso izvajanja verske svobode sodelujeta na področjih skupnega interesa« - pa ju druži tudi skupni interes na področjih politične, gospodarske in finančne vladavine. 

Ni daleč od finančnega debakla mariborske nadškofije, ki je na površje splavil pohlepne štajerske duhovnike v navezi z gospodarskimi lobiji, ki so na koncu povzročili največji bankrot v zgodovini slovenske Cerkve. Prek finančnega holdinga Zvon je bila nadškofija večinska lastnica telekomunikacijskega operaterja T2 s pornografskimi vsebinami, sodelovala je pri preprodaji delnic Mladinske knjige, kupovala delnice Heliosa, Cinkarne Celje, vlagala v podjetja v Argentini … Tedanji škof Alojz Uran se je pred vesoljnim potopom mariborske nadškofije posvetoval celo s finančnim ministrom Andrejem Bajukom, s katerim sta bojda sklenila pakt o njenem nereševanju. Kardinal Rode pa je kot novopečeni papežev predstavnik leta 2006 v pismu tedanjemu predsedniku vlade Janezu Janši terjal dodatno poplačilo za italijansko družbo Grasseto, ki je gradila trojanski predor, Janša pa je zadevo nemudoma predal sodišču.

Luksuzni dvorec za škrlatnega princa

Ljubljanska nadškofija je v obdobju, ko jo je vodil Franc Rode, ustanovila gospodarsko podjetje Metropolitana v stoodstoni lasti nadškofije. Njeno delovanje je pretežno usmerjeno v upravljanje z gozdovi in nepremičninami. Pred časom se je zaključil denacionalizacijski odškodninski zahtevek v zvezi z delom gozdov in drugih zemljišč na območju Pokljuke in Mozirja, nadškofiji pa je pripadlo kar 22,6 milijona evrov odškodnine. Podjetje ima sicer več kot sto milijonov premoženja in je brez dolgov. Metropolitana sicer upravlja s 15 tisoč hektarji cerkvenih gozdov in zemljišč na Pokljuki, Jelovici in v Zgornje Savinjski dolini. Metropolitana je stoodstotna lastnica Gozdnega gospodarstva Bled, ki ima po podatkih Gvin dobrih 26 milijonov premoženja. Franc Rode pa je kot ljubljanski nadškof sklepal tudi poslovne dogovore s Papirnico Goričane, ki je zanj obnavljala razkošen dvorec v Medvodah, kamor naj bi se Rode naselil po upokojitvi. Njegov grb nad pročeljem vrat je le delček prestiža, ki se skriva za mogočnimi zidovi graščine.

Svetila iz muranskega stekla, svilnata preproga v vrednosti novega stanovanja, prostori za rekreacijo in savna, stanovanje za osebnega tajnika – to je luksuz na več kot 400 kvadratnih metrov velikem stanovanju dvorca namenjenega potratnemu kleriku, ki naj bi poosebljal duh uboštva in ponižnosti. Po sodnem sporu med lastnikom papirnice, ki je od nadškofije terjal poplačilo osmih milijonov evrov za prenovo graščine, in ljubljansko nadškofijo bo dvorec Goričane po sodbi višjega sodišča 12. oktobra 2025 prešel v cerkvene roke.

Ljubljanska nadškofija ima nenazadnje še delež (6, 67 %) v zdravstveni ustanovi MC Medicor v večinski lasti zdravnice Marjete Zorc. 

Na cvetober paralelnega omrežja pokaže tudi Dejan Karba v knjigi Ničvredna, ko popiše druščino na slavnostnem škofovskem banketu, kjer so se za skupno mizo prijateljsko posedli predstavniki oblasti in represivnega aparata z ramo ob rami s predstavniki nasprotne strani zakona.

Pedofilija za Rodeta le avantura

Moč Cerkve in njenega vpliva na množice, moč njenih besed in dejanj, je nezanemarljiva. Po zadnjih znanih podatkih iz aprila 2023 je število prebivalcev Slovenije 2.117.674. Katoliških vernikov po državnem popisu iz leta 2002 je 1.135.626 ali 57, 8 odstotkov, po cerkveni statistiki za leto 2021 pa kar 1.507.477 ali 71,5 odstotkov. Zato je še kako pomembno, kakšna je podoba Cerkve in njenih predstavnikov v družbi, kakšna so njihova stališča o družini in temeljnih vprašanjih življenja, kakšen zgled dajejo s svojim delovanjem in načinom življenja. Tudi z odnosom do razkrivanja, obsojanja in  preganjanja kaznivih dejanj, ki jih je Cerkev v lastnih vrstah dolga leta pometala pod cerkvene pragove.

»Ta gonja okoli pedofilije v duhovniških vrstah presega meje dobrega okusa,« je aprila 2010 za hrvaški Večernji list izdavil kardinal Franc Rode. »Statistično je to nepomemben problem – eden ali največ dva med stotimi duhovniki sta imela takšno avanturo, v medijih pa se to predstavlja kot vseprisoten in permanenten pojav v Katoliški cerkvi. Kdo ne vidi, da je to sovražen napad na Cerkev in predvsem v zadnjih dneh na samega Svetega očeta? Namen je povesem jasen: zmanjšati moralno avtoriteto Cerkve in jo gospodarsko uničiti. V ozadju so sile, ki ne prenesejo, da je Cerkev navzoča v svetu in ima vpliv na ljudi s svojim moralnim naukom.«

Notranji boji

Verbalna mimikrija, ki smo ji priča iz ust najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov, ko gre za vprašanje spolnih zlorab, se tudi po dobrem desetletju še ni bistveno spremenila. Tako kot še naprej ostaja trdno v sedlu stara cerkvena garda, naklonjena petičnemu življenju, častihlepju in statusu v cerkveni hierarhiji, ki jim realni družbeni svet predstavlja neke vrste neenakovredno paralelo. Pobude civilne družbe in žrtev za sistematično izkoreninjenje spolnih zlorab pa dojemajo bolj kot ne napihnjene zgodbe.

Zgodba o spolni aferi Franca Rodeta je po drugi strani lahko odraz notranjih bojev v cerkvenih krogih. Bojev za prevlado med konservativno in liberalnejšo strujo, ki jo pooseblja tudi modernejša cerkvena ideologija papeža Frančiška, ki mu je Rode javno že izrekel kritiko glede njegove socialne pravičnosti in glede njegove ljudskosti opozoril, da mu preti nevarnost populizma.

»Med kristjani je razširjena neverjetna sposobnost, da se sovražimo med seboj. V Cerkvi, tudi v Cerkvi na Slovenskem, je veliko bojev in delitev. Zaradi teh razprtij Cerkev umira,« je ob posvetitvi novomeškega škofa Andreja Sajeta v Mirni Peči septembra 2021 dejal apostolski nuncij Jean-Marie Speich. Papež Frančišek je z odločilnimi potezami v slovenski Cerkvi, ko je na čelo na čelo novomeške in celjske škofije postavil mlajša duhovnika dr. Andreja Sajeta in dr. Maksimilijna Matjaža, pripadnika liberalnejše cerkvene struje, povzročil nemir med konservativnimi kleriki.

Prav tako je očiščenje doživel Slovenska škofovska konferenca, kjer so se prav tako znebili starovernih duhovnikov. Zato se poraja vprašanje, ali je lahko tudi izbruh spolne afere Franca Rodeta rezultat notranjih bojev med novim in starim duhovniškim valom?

Ob obhajanju 50. obletnice ustanovitve škofovske sinode v oktobru 2015 je papež Frančišek vernike povabil k sodelovanju pri prizadevanju Cerkve za ozdravljenje: »Vsak krščeni naj se čuti vključenega v cerkveno in družbeno preobrazbo, ki ju tako zelo potrebujemo. Ta preobrazba zahteva osebno in občestveno spreobrnjenje, da bomo na stvari gledali tako, kot jih vidi Bog.« Sinodalna pot očiščenja se je začela konec leta 2021, v Sloveniji z inavguracijo novih dveh škofov, ki sta naklonjena skromnejši cerkvi, se zavzema za razkritje in obračun s spolnimi zlorabami, za kaznovanje pedofilov med duhovniki. Višek pa bo dosegla ta mesece na škofovski sinodi, kjer Slovenijo med169 kardinali in škofi zastopa celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž.