Kajtimir Kunc, upokojenec in aktivni državljan opozarja, da odstotek (4,5 %) uskladitve pokojnin, ki ga je ta teden objavil Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, po njegovih matematičnih izračunih ni točen. Pokojnine bi morale biti še za en odstotek višje.

Za naš portal je pripravil podrobno analizo, s katero prikazuje računsko manipulacijo države na škodo upokojencev.

»Po podatkih Statističnega urada RS je bila povprečna mesečna plača lansko leto 2.394,92 €. Povprečna mesečna plača za leto 2023 je po uradnih podatkih Statističnega urada znašala 2.220,95 €. SURS navaja, da so se plače v letu 2024 nominalno povečale za 6,2 % glede na leto 2023. Po moji primerjavi pa so se po objavljenih podatkih plače v letu 2024 nominalno povečale za 7,8 %,« razlaga Kunc, ki ne razume, po kakšni matematiki je SURS prišel do podatka o povečanju plač za 6,2 %.

Svoj pomislek pospremi z naslednjim izračunom: 2.394,92/2.220,95 x 100 = 107,83

Bruto plača leta 2023: 2.220,95 €
Bruto plača leta 2024: 2.394,92 €
Indeks rasti: 107,83

Pojasnilo: Po veljavni zakonodaji se pokojnine usklajujejo v višini 60 % od povprečne rasti plač v preteklem letu in v višini 40 % od povprečne rasti življenjskih stroškov. Rast življenjskih stroškov za leto 2024 je bila 2 %, odstotek rasti, izračunan med plačo 2023 in 2024, pa je bil 7, 83 %.

40 % od rasti življenjskih stroškov x 2 % = 0,80 %
60 % od rasti povprečne bruto plače x 7,83 % = 4,70 %
LETNA USKLADITEV 2025 = 5,50 %

Po teh podatkih bi morala biti redna uskladitev pokojnin v višini 5,5 % glede na lanske pokojnine.

To pa so trije izračuni uskladitve pokojnine, ki je v decembru 2023 znašala 1.000 €.

IZRAČUN 1

1. Po dejanski uskladitvi, ki smo jo prejeli v letu 2024 v višini 8,80 %, bi se pokojnina v letu 2024 izplačevala v višini 1.088 evrov. Po uskladitvi v letu 2025, ko matematični izračun pokaže, da je bila rast povprečne bruto plače v letu 2024 v višini 7,83 %, bi se pokojnina za leto 2025 povečala za 5,5 % ali na 1.147,84 evrov.

Prejeti bi morali:

Pokojnina za februar 2025: 1.147,84 €
Poračun za januar 2025: 59,84 €
S K U P A J: 1.207,68 €

IZRAČUN 2

2. Po dejanski uskladitvi, ki smo jo prejeli v letu 2024 v višini 8,80 %, bi se pokojnina v letu 2024 izplačevala v višini 1.088,00 evrov.
Po uskladitvi v letu 2025, ko je Statistični urad objavil rast povprečne bruto plače v letu 2024 v višini 6,20 %, se bo pokojnina za leto 2025 povečala za 4,5 % ali na 1.136,96 evrov.

Dejansko bomo prejeli:

Pokojnina za februar 2025: 1.136,96 €
Poračun za januar 2025: 48,96 €
S K U P A J: 1.185,92 €

IZRAČUN 3

3. Po dejanski uskladitvi, ki smo jo prejeli v višini 8,80 %, morali pa bi jo glede na nove podatke SURS prejeti v višini 9,81 %, bi pokojnine za leto 2024 znašale 1.098,10 evrov. Po uskladitvi v letu 2025, ko je Statistični urad objavil rast povprečne bruto plače v letu 2024 v višini 6,20 %, bi se pokojnina od osnove iz leta 2024 (1.098,10 €) povečala za 4,50 % ali na 1.147,51 evrov. Seveda bi k temu znesku morali dodati še poračun za premalo usklajene pokojnine v letu 2024 za 1,01 %. Ta poračun za leto 2024 bi v tem primeru znašal 10,01 €/mesec, ali 121,20 €/leto.

Februarska pokojnina bi potemtakem morala biti izplačana v znesku:

Pokojnina za februar 2025: 1.147,51 €
Poračun za januar 2025: 59,51 €
Poračun za leto 2024: 121,20 €
SKUPAJ: 1.328,22 €

»Glede na to, da se pri rednih uskladitvah pokojnin lahko opiramo le na uradne podatke, je zelo sporna odločitev Sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ)o višini redne uskladitve pokojnin na podlagi podatkov (spremenjena višina bruto plače v Sloveniji za leto 2023, ki pa je ni zaslediti niti na spletni strani Statističnega urada RS, niti ni bil v Uradnem listu naknadno objavljen popravljen podatek o višini povprečne bruto plače v Sloveniji,« poudarja Kajtimir Kunc.

Predsednica in predstavnica Sindikata upokojencev Slovenije v svetu ZPIZ Francka Ćetković nam je pojasnila, da na Zpizu čakajo pojasnilo, kako je lahko prišlo do take igre številk. Statistični urad mora do konca meseca obrazložiti, zakaj je prišlo pri izračunu do striženja enega odstotka na škodo upokojencev. Ali je šlo za spreten računovodski manever ali za napako?! Ob tem opozarja še na anomalijo, ki se je zgodila že leta 2021, ko je Janševa vlada z zakonom o izvrševanju proračuna določila uskladitev pokojnin pred uradno znanimi podatki o rasti cen in plač, zaradi česar so bili upokojenci prikrajšani za 1 % pokojnine. »Vsako leto zahtevamo poplačilo, a neuspešno. Vedno nas zavračajo. Zato me razjezi, ko govorijo, kaj vse smo dobili. Ničesar nismo dobili!« je ogorčena predsednica upokojenskega sindikata.

Če bi upokojencem popravili še krivico iz leta 2012, bi morali s februarjem letos prejeti celo 6,5 % višje pokojnine!

»Kot so nam pojasnili na SURS, so pri izračunu podatkov o plačah prešli na nov podatkovni vir. Dodatna pojasnila lahko najdete tukaj. Podatkov o povprečni mesečni plači za leto 2024 iz starega podatkovnega vira (ZAP/M) zaradi ukinitve zbiranja podatkov ni mogoče izračunati, saj so bili zadnji podatki zbrani za marec 2024. So pa bili podatki iz starega vira uporabljeni za izračun rasti povprečne plače v letu 2023 glede na 2022.«

Na ZPIZ pa so glede vprašanja, zakaj se zavod ni držal uradno objavljenega podatka rasti bruto plače, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 18/24, pojasnili, »da svet zavoda ne računa oziroma ne ugotavlja rasti povprečne bruto plače in tudi ne povprečne rasti cen življenjskih potrebščin, ampak upošteva navedena podatka, ki ju je ugotovil in objavil Statistični urad Republike Slovenije.« 

Je potemtakem višina pokojnine, kot ugotavljata Kajtimir Kunc in Francka Ćetković, res odvisna od igre številk?

Pokojnine po novem v resnici nižje od zdajšnjih

Povprečna pokojnina je v Sloveniji med 800 in 900 €. Prejema jo več kot polovica upokojencev.

Upokojenec Sony si je pokojnino v znesku 900 € prislužil po 40 letih dela v javni upravi. Kljub povišici še vedno ne bo dosegel praga revščine, ki je po danes objavljenih uradnih podatkih lani znašal 981 evrov - prejel bo 940,5 €. A če bi država pri izplačilu upoštevala še manjkajoča dva odstotka, bi dobil 958,5 € (Na letni ravni to pomeni 216 € razlike.).

V resnici gre za povišanje zgolj na papirju. Pokojnine bodo realno za vse upokojence nižje. Plačilo obveznega zdravstvenega prispevka se tudi za upokojence iz 35 € draži na predvidoma 37,2 €, julija pa jih kot ostale državljane čaka še obvezni davek za dolgotrajno oskrbo v višini 1 % neto pokojnine. Če bo upokojenec Sony po povišici na račun prejel 940,5 €, se mu bo pokojnina realno znižala za 46 € po plačilu obeh prispevkov. In bo na koncu imel na računu manj, kot ima danes. Kunc pojasni: »Pokojnine se zdaj usklajujejo za 4,5 %, obvezno zavarovanje se dvigne za 6,2 % ob uradni inflaciji 2 %. To dejansko pomeni, da bo njegova pokojnina v resnici nižja.«

Vsak drugi upokojenec ali vsak sedmi državljan Slovenije prejema pokojnino, ki mu tudi statistično ne zagotavlja preživetja. Zagotovljena pokojnina za polno delovno dobo (40 let) je še precej nižja in znaša okoli 748 € (233 € pod pragom revščine). Po novem izračunu bo znašala 781 € (200 € pod pragom revščine). Upokojenci z najnižjimi pokojninami okoli 300 evrov pa bodo prejeli zgolj malo čez 10 evrov višje izplačilo. Ob podražitvah in dvigu zavarovanj jim ne bo ostalo niti za dodatno štruco kruha. Predsednik vlade dr. Robert Golob pa je konec leta pred poslanci obrazložil, zakaj si ne zaslužijo zimskega dodatka: »Rast pokojnin bistveno prehiteva rast življenjskih stroškov v zadnjem letu, zato je vlada ocenila, da zimski letni dodatek v tem trenutku ni potreben.«

Dostojne pokojnine je vlada obljubila tudi v koalicijski pogodbi. Minister za delo Luka Mesec pa je ob napovedi pokojninske reforme do naslednjega poletja prisegal: »Upokojenci bodo v prihodnje s svojo pokojnino lahko živeli.«

Vsakemu devetemu upokojencu politika ukradla pokojnino

Vlada v treh letih še ni popravila krivic 70.000 upokojencev, ki so se upokojili v obdobju med 2013 in 2022 in bili trajno prikrajšani, čeprav so enako vplačevali v pokojninsko blagajno kot vsi ostali prej in pozneje. Pokojnine moških so bile v tem obdobju izračunane po manj ugodnem odstotku (57,25 %) v primerjavi z ženskami (63 %). »Janševa vlada je poslala v parlamentarni postopek predlog zakona, ki je bil 4. 12. 2012 sprejet v parlamentu kot zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Nihče od 76 prisotnih poslancev ni bil proti, niti se nihče ni vzdržal. Kje so bili takrat zagovorniki upokojenskih pravic, kot je na primer Alenka Bratušek ali pa poslanci DeSUS? V sejni sobi državnega zbora in bili so »za«. Za zakon so glasovali vsi prisotni poslanci takratnih poslanskih skupin, tudi poslanska skupina italijanske in madžarske narodnosti. Nekateri od takratnih poslancev, ki so glasovali za zakon ZPIZ-2, so danes ministri ali pa državni sekretarji v vladi Roberta Goloba,« pripoveduje Kunc. Nesorazmerij tudi aktualna vlada ni popravila, čeprav država s tem krši evropsko direktivo.

Je pa predsednik vlade med razpravo o pokojninski reformi konec januarja v državnem zboru izrekel pomenljive besede, kot so jih povzeli na spletni strani Gibanja Svoboda, in sicer da aktivno potekajo pogajanja s socialnimi partnerji o pokojninski reformi, ki naj bi zagotovila finančno vzdržnost sistema in dostojne pokojnine. »Prav je, da se ljudje zavedajo, katera vlada dela v njihovo dolgoročno korist. Naš cilj je odpraviti krivice preteklosti.«

Koga je pri tem imel v mislih, ni znano, se sprašujejo upokojenci. »Ob navedenih predpostavkah se lahko sami prepričate, koliko držijo trditve predsednika vlade. Bistvo je, da bodo prihodnji upokojenci, upokojeni po ZPIZ-2, če bi se upokojevali po pogojih, ki jih predvidevajo izhodišča za spremembo pokojninskega in invalidskega zavarovanja, na slabšem, in to ne za zanemarljive zneske. Se pravi, da bi moja žena, če bi imela pokojnino 1.000 € po sedaj veljavnem zakonu, po novem izgubila 68,38 € mesečno oziroma 820,56 € na leto ali skoraj eno pokojnino.« Kot pravi Kajtimir Kunc, bi uskladitev pokojnin po predlogu pokojninske reforme, po končanem prehodnem obdobju, bila v višini samo 3,16 %!

»Država tudi z napovedano pokojninsko reformo ne bo zagotavljala dostojnih pokojnin, ker se zadeve v tej smeri ne bodo izboljšale,« je prepričan Kunc. Po izračunih Kunca okoli 2/3 zaposlenih že zdaj prejema plačo, ki je pod slovenskim povprečjem. Zato je pričakovati je, da bo 2/3 danes še zaposlenih po upokojitvi živelo v revščini.

To podkrepi z naslednjim argumentom: »V izhodiščih je predlagan odmerni odstotek 65,5 % od 40-letnega povprečja izplačanih plač brez upoštevanja 5 najslabših let, kar ne zagotavlja dostojnosti pokojnin, kot je navedeno v temeljnih ciljih sprememb pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Po mojem je dostojna pokojnina za 40 let pokojninske dobe tista, ki presega prag tveganja revščine. Povprečna neto plača je bila leta 2023 v Sloveniji 1.445,12 € neto. Znano je, da v Sloveniji približno 2/3 zaposlenih prejema plačo nižjo od slovenskega povprečja. Ob predpostavki, da je nekomu, ki se upokojuje po 40 letih dela bilo izračunano povprečje izplačanih neto plač v 35-letnem obdobju enako slovenski trenutni povprečni plači, bi taisti ob odmernem odstotku prejel 946,55 €, kar je pod pragom tveganja revščine. Glede na to, da je okoli 2/3 zaposlenih, ki skozi svojo pokojninsko dobo praktično nikoli ne dosežejo ravni povprečne slovenske plače, lahko z gotovostjo trdimo, da bodo njihove pokojnine krepko pod pragom revščine.«

Že zdaj pokojnine več kot polovice upokojenih Slovenk in Slovencev niso dovolj visoke, da bi pokrile osnovne življenjske stroške. Finančna varnost upokojencev je zato eden najpomembnejših družbenih izzivov našega časa. Upokojenci se bojijo, da pred volitvami – kot se že dogaja - ne bodo spet postali lahka tarča plenilskih politikov, ki bodo naivnost starejših izrabili za dosego lastnih elitističnih ciljev.

Na nezadovoljstvo upokojencev se je v intervjuju za Pop tv odzval Robert G0lob in še enkrat poudaril, da je bila lani rast pokojnin 8,8-odstotna in da ne gre za enkraten bonbonček. Še enkrat je poudaril, da je rast pokojnin bistveno presega rast življenjskih stroškov in inflacije ter da se gmotni položaj upokojencev izboljšuje. Težave upokojencev zgrinja na vlado Janeza Janše, od kjer po njegovem izvira sedanji problem sedanjih upokojencev, »ker je vlada 2012 ob izpeljavi pokojninske reforme znižala odmerni odstotek za skoraj 20 odstotkov.«