Objavljamo pretresljivo pričevanje o trpljenju oskrbovanke v domu starejših občanov Vič-Rudnik, enota Bokalce. Mama Brigite Kneževič je v ljubljanskem domu nastanjena že ducat let, hčera pa s presunljivimi primeri odstira dogajanje za štirimi stenami ustanove.

Kot vsak dan je Brigita Kneževič z občutkom notranjega nemira spet odškrtnila vrata ljubljanskega doma za starejše občane Bokalce. Čez obraz ji je šinila svetloba ob pogledu na mater in pregnala tančico tesnobe, ki jo je peklila vsakič, ko je prestopila prag betonske ustanove. Mama je pogreznjena v invalidski sedež, brada ji počiva na prsih. Brigita ženici prekrije obraz s poljubi. »Mami, mami,« ji dahne v uho. Kot bi jo stresla elektrika, ženica slabotno obrne glavo v smeri glasu, iz grla pa izvije šibak, komaj slišen krik, podoben davljenju. Želi nekaj povedati. Brigita se skloni in onemi. V maminih ustih se nekaj premika. Mama sploh ne more odpreti ust. V njih ni njene, pač pa proteza nekoga drugega. Nekdo ji je v usta na silo stlačil tuj pripomoček, ki jo je žulil in oviral pri dihanju ter požiranju sline. »Bogve, koliko ur je tujek tičal v maminih ustih!« se še danes zgrozi Brigita, ki je o nedopustnem pripetljaju seznanila tudi direktorico doma Bokalce Melito Zorec.

Opravičila, pravi Brigita, ni prejela. Medtem Zorčeva svoje zaposlene pohvali z besedami: »V domu delajo srčni, strokovni in predani zaposleni, s pomočjo katerih zaposlimo marsikaterega novega sodelavca, saj nas priporočijo svojim prijateljem in znancem kot dobrega delodajalca.« Delavka, ki je sostanovalkama zamenjala protezi, je ob Brigitinem terjanju pojasnila le zamahnila z roko, da se zgodi, in bila užaljena, ker je Kneževičeva sploh izpostavila takšno malenkost. Iz protesta je sama zapustila oddelek.

V zadnjih petih letih je iz DSO Ljubljana Vič-Rudnik odšlo že 229 zaposlenih, na novo pa so zaposlili le 185 delavcev. Povprečna starost znaša skoraj 46 let! V delo tako vključujejo tudi upokojene sodelavce in študente, pa javne delavce in prostovoljce, pripoveduje direktorica Melita Zorec, ki si od sprejema kadrovskega interventnega zakona obeta rešitve pri zaposlovanju tujcev in izobraževanje zaposlenih za poklic bolničar  - negovalec na področju dolgotrajne oskrbe.

Pri minus 12 na pol slečena v bolnišnico

Brigito prežemajo občutki nemoči. Eno, dve, pet, dvanajst let s čutnostjo prihaja na obiske in z grenkobo v očeh spremlja venenje lastne matere. Na eni strani zidu življenje, znotraj pa ponižana starost. Nikoli ne ve, kaj jo čaka ob prispetju, v teh letih je doživela praktično vse. Ena epizoda bolj črna od druge, vse postavljajo starostnico v razčlovečen položaj. Ne more polnovredno skrbeti za mamo, saj je še delovno aktivna. Zato je odvisna od drugih rok. A to zavedanje, da svojci potrebujejo domsko oskrbo, poudarja, krepi aroganco vodij in zaposlenih. Jeza, izbruhi besa, pomešani s solzami, nemoč – razpon lestvice čustev se v Brigitinih prsih širi kot meh. Na dan privrejo slike spomina, ki jih ne more izbrisati, pregnati iz glave. Denimo mamin glavnik v posodi s človeškimi izbljuvki. Pomočnica direktorice za strokovne zadeve mag. Barbara Purkart glede nemarno odvrženega osebnega pripomočka pojasnjuje, »da je bil po opravljeni jutranji negi napačno odložen v posodo za umivanje stanovalca. Na to smo zaposlene tudi opozorili. Glavnik se sicer po končani negi umije in razkuži.«

Ali pa mamina postelja prazna, starka pa v postelji pod imenom druge stanovalke. Hčerko hromi: »Je zaužila napačna zdravila?!« Hranijo jo namreč skozi gastro stomo.  Anarhija. Popolna odsotnost empatije, ki bi lahko vodila v umor.

Zamenjavo v domu, kjer se vodilni kitijo s krilatico Dom ni samo hiša, dom smo ljudje, opravičijo: »Med beljenjem sobe je prišlo do zamenjave pozicije dveh postelj. Zaposleni poznajo stanovalce in gospa stanovalka je bila ves čas ustrezno obravnavana. Ko so zaposleni isti dan kasneje opazili napako, so jo nemudoma popravili. Pri obravnavi stanovalke ni prišlo do nobenih odklonov.«

Snemalec: Matej Krže

Tudi Zorčeva v odgovoru poudarja izkušene in strokovno usposobljene sodelavce, ki prepoznavajo potrebe stanovalcev in jim pomagajo po najboljših močeh. S tehnikami bazalne stimulacije pri ležečih stanovalcih, pri dementnih s spominskimi albumi, ki jih pripravijo svojci. A resnico ob trenutnih podhranjenih kadrovskih normativih je Brigita shranila v video posnetku, ko je ujela ganljive prizore mamine večurne osamitve. »Osamljenosti morda niti ne čuti, a osamitev jo je prizadela,« pove Brigita. Mamo so zjutraj na vozičku premaknili v dnevno sobo in nanjo dobesedno pozabili. Sonce, ki je medtem prepotovalo več postaj do popoldneva, ji je neusmiljeno bilo v oči. Nemočno telo v sončni pripeki je opazila neka obiskovalka in Brigitino mamo obrnila stran od okna.

Brigita je psihično povsem sesuta. Ne samo da je v domu že naletela na mamo, oblečeno v mokra oblačila, ob glasnem protestu naj bi zaposleni Brigito Kneževič celo obtožili, da je sama kriva zanje. Kot da bi želela škodovati lastni materi, se zdrzne Brigita, »sram jih je lahko, DSO Vič Rudnik.«

Mama na spisku za smrt

Sredi zime so njeno mamo, obolelo za pljučnico, v bolnišnico poslali na pol slečeno, pove.

Mama je še enkrat premagala smrt, a se Brigita ne more radostiti ob novici, da jo bodo iz bolnišnice premestili nazaj v dom. Kje je inšpekcija, se sprašuje? Koliko nadzorov je bilo opravljenih? Ostane brez odgovorov. »Odklone pri izvajanju zdravstvene nege skrbno beležimo, se z vsemi vpletenimi pogovorimo in ustrezno ukrepamo. Po potrebi uvedemo tudi izredni strokovni nadzor oz. sodelujemo s pristojnimi inštitucijami,« je robotski odgovor direktorice, ki ga statistično dopolnijo na socialni inšpekciji: »V zadnjih petih letih je Inšpektorat za delo prejel 109 prijav, ki so vsebovali očitek zoper delo v domovih za starejše. »Več kot polovica teh prijav je vsebovala očitke zoper ravnanja na področju zdravstvene nege in so bile odstopljene pristojnim organom,« so se odzvali na pritožbe stanovalcev in njihovih bližnjih, pa tudi preobremenjenih zaposlenih. V vseh prijavljenih primerih, še dodajajo na inšpektoratu, so bili »sprejeti ustrezni disciplinski ukrepi«.

Snemalec: Matej Krže

Kalvarijo so svojci pretrpeli v obdobju korone. Prepoved obiskov. Nosovi na okenskih šipah. Svojci pod okni tistih, ki so bili pokretni, in so se lahko vsaj z očmi in glasom dotaknili svojih bližnjih. Brigita z orošenimi očmi pripoveduje, da so njeno mamo takrat odpisali. Znašla se je na črnem seznamu; če bi zbolela za covidno pljučnico, bi jo pustili umreti, skrušeno pove. »Moja mami je bila pred korono pogovorljiva, je s pomočjo še stopila na noge,« bruhne iz Brigite, »potem pa je bila kost in koža. Veste, kaj je kost in koža?  Osebje, ki je že odšlo iz doma, mi je marsikaj povedalo, tudi to, da jih niso hranili.«

Neustreznega ravnanja za petino več

V zadnjih petih letih je bilo v domovih izvedenih 154 nadzorov nepravilnosti, tveganje za neustrezno ravnanje pa se je zvišalo v približno petini primerov (oblikovanje in vodenje dokumentacije o izvajanju storitve), v manj kot 10 odstotkih pa so bile ugotovljene nepravilnosti, ki so neposredno vplivale na stanovalca, na primer uvrstitev v vrsto oskrbe in temu ustrezna organizacija nudenja oskrbe, so pojasnili na inšpektoratu za delo, kjer so zoper kršitelje tudi izvedli ukrepe dodatnega usposabljanja, dopolnitev organizacije dela ipd., izvedbo izrečenih ukrepov pa pozneje tudi preverili. Zato je število nadzorov za skoraj pol večje od števila prijav.

Snemalec: Matej Krže

»Je brez glasu, nepogovorljiva, a je moja mama,« dostojno oskrbo zahteva Brigita Kneževič. Mamino srce utripa. Vse dokler bije, bi se morali truditi za njeno dostojanstvo. Pa ne le njeno, vseh starostnikov, ki v tem trenutku bijejo svojo zadnjo bitko po domovih ali životarijo doma. Težke besede, marsikje tudi udarci, zlorabe bolijo manj kot osama, brezčutnost dotika in umikanje toplega pogleda.

Zaveze iz koalicijske pogodbe

V Koalicijski pogodbi aktualne vlade lahko beremo o dostojnem bivanju v tretjem življenjskem obdobju. Zato smo preverili, kdaj se je minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac nazadnje seznanil s stanjem oskrbovancev v DSO-jih, izvzemši dom v Trebnjem, kjer se je zgodil zadnji primer nasilja, in katere koalicijske zaveze je že uresničil.

»Minister redno obiskuje domove starejših in druge socialno-varstvene zavode, povprečno dvakrat do trikrat v tednu, zato dobro pozna najširšo sliko in specifične izzive zavodov. V primeru nasilja nad starejšimi je ministrstvo takoj vzpostavilo delovno skupino in vanjo povabilo vse ključne deležnike, ki zdaj oblikujejo dokument s smernicami za ukrepanje v primeru nasilja v socialno-varstvenem zavodu. Delo skupine bo zaključeno v prihodnjih tednih,« smo izvedeli. Da bi bilo ljudem v domovih povrnjeno dostojanstvosi svojci in oskrbovanci prizadevajo tudi za vzpsotavitev varuha pravic starejših. O vzpostavitvi omenjenega instituta, so še dodali, resno tečejo pogovori z vsemi deležniki.