Pogovori o sodelovanju na prihajajočih evropskih volitvah potekajo z dr. Vladimirjem Prebiličem in s stranko Vesna. Objavljamo intervju s predsednikom neparlamentarne stranke DeSUS Antonom Rifljem.

Kakšen je v Sloveniji položaj upokojencev pod vlado Roberta Goloba? Demokratična stranka upokojencev se na državnozborskih volitev aprila 2022 prvič po več kot dveh desetletjih ni uvrstila v parlament.

Pod vlado Roberta Goloba se je položaj upokojencev poslabšal. Temu je botrovalo več dejavnikov: inflacija, dražji energenti, obljube o reformah. Pokojnine niso sledile vsem podražitvam. Obljube o čakalnih vrstah v zdravstvu so se celo podaljšale. 140 tisoč državljanov je brez osebnega zdravnika. Zakon o dolgotrajni oskrbi zamuja.

Predvolilne obljube koalicijskih strank so očitno bile prevelike in danes je že jasno, da večina teh ne bo uresničena.

Če bi bil DeSUS v vladi, ne bi deloval anemično, temveč bi jasno zasledoval izpolnitev obljub, zapisanih v koalicijski pogodbi. Nenazadnje je prav koalicijska pogodba tisti pomemben dokument, po katerem lahko volivci kritično vrednotijo opravljeno delo vsakokratne vlade.

V programu stranke zapišete: »Pokojnine se morajo zavarovati pred inflacijskimi vplivi rasti cen hrane, energentov, socialnih storitev.« Vlada je s tem mesecem pokojnine uskladila 8,2-odstotno, februarja pa skladno s pokojninsko zakonodajo sledi še redna uskladitev pokojnin, pri čemer bo izveden tudi poračun za januar. Menite, da sta uskladitvi dovoljšen protiukrep inflaciji?

Uskladitev s tako imenovanimi inflacijskimi vplivi ni zadosten in tudi ne ustrezen ukrep. Da je prepozen, je že jasno.

Sam podatek, kolikšna je odstotkovna inflacija, ne pove v resnici veliko. Na primeru podražitve hrane, ki je v zadnjem letu cene prehranskih artiklov pognala od 20 odstotkov pa do 40 odstotkov nad predhodne cene, se jasno pokaže, da navedenega pač ni moč uravnotežiti s ponujeno rešitvijo aktualne vlade. Dejstvo je, da upokojenci in seveda vsi delovno aktivni državljani vsak mesec za svojo pokojnino oziroma plačo dobijo manj esencialnih dobrin. Seveda se s tem še ne dotikam tekočih stroškov, kot so elektrika, komunala, gorivo in ostale storitve. Napovedana 8,2-odstotna uskladitev je lahko zgolj blaga prva pomoč, ki pa zagotovo ni rešitev oziroma edina rešitev te vlade v tem mandatu. Resnejša uskladitev pokojnin bi morala znašati vsaj 15 odstotkov.

Minister za delo, družino, socialne pravice in enake možnosti Luka Mesec je prenovo pokojninskega sistema označil za ključen projekt resorja, ki ga vodi. Za kakšno pokojninsko reformo se zavzemate v DeSUS?

Pri pokojninski reformi je potrebno popraviti odmerni odstotek in s tem tudi retrogradno odpraviti storjene krivice. To je čista osnova.

Zavzemamo se in utemeljeno pričakujemo, da – ko govorimo o pravični pokojnini za 40 let delovne dobe in starosti 60 let – pokojnina zdaj ne bi smela biti nižja od 800 evrov mesečno. Obenem zahtevamo, da se Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v imenu upokojencev obveže plačevati zdaj določenih 35 evrov za obvezno dodatno zdravstveno zavarovanje. Da torej ne gre za strošek, ki deli usodo zneska pokojnine. Naša zahteva je tudi uvedba trinajste pokojnine v enakem znesku, kot znaša sama pokojnina. Pri regresu za upokojence pa se zavzemamo za ukinitev lestvice in izplačilo enako visokega zneska – znova v višini pokojnine – vsem upokojencem.

Za izpolnjeno polno delovno dobo in ob zagotovljeni starosti mora pokojnina zadoščati za normalno življenje. Pokojnina ni socialni transfer. Pokojnina je mesečno izplačilo privarčevanih sredstev in ne nek znesek, ki ga posameznik prejema po vsakokratnih vzgibih stanja proračuna. Nenazadnje uživalec pokojnine ni dolžan razumeti in trpeti težav izplačevalca, še posebej pa ne deliti njegove usode, ki je morda posledica preteklega neustreznega upravljanja s sredstvi.

Za tiste, ki pa nimajo dovolj delovna dobe, pa je država dolžna zagotoviti socialni transfer iz proračuna. Predlog ministra Mesca bomo z našimi pravniki proučili ter pravočasno in konstruktivno prispevali svoje pripombe.

Kot ključno prednostno nalogo na področju zdravstva je premier Golob navedel zdravstveno reformo. Kaj v DeSUS kot stranki, ki zagovarja interese upokojencev, pričakujete od sistemskega urejanja področja zdravstva?

8. decembra lani smo na Gospodarskem razstavišču organizirali javno tribuno, na kateri smo predstavili naše videnje stanja v zdravstvu. Na njej so sodelovali dr. Rado Bohinc, ki pri DeSUS sodeluje kot svetovalec, nekdanji direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) in bivši zdravstveni minister dr. Samo Fakin, kočevski župan dr. Vladimir Prebilič in generalna direktorica ZZZS dr. Tatjana Mlakar. V stranki ugotavljamo, da je treba zagotoviti stabilen zdravstveni sistem na dolgi rok, ki je dostopen vsem in predvsem finančno vzdržen. Skupne ugotovitve smo zbrali v povzetku javne tribune.

Z novim letom se je začelo postopno izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi. Velik poudarek namenjate reševanju težav dolgožive družbe. Ali ta zakon pravilno prepoznava probleme dolgožive družbe?

Zakon o dolgotrajni oskrbi ni toliko zadovoljiv, da bi ga v DeSUS lahko podprli. Pripravljamo izhodišča in predloge spremembe zakona, ki bo spremenil razmišljanja o dolgoživi družbi. Na to temo bomo v februarju organizirali tudi javno tribuno. Dolgoživa družba je pomembna tematika; tudi za aktivno populacijo, ne samo upokojence.

V statutu, ki ga je zbor delegatov spremenil lanskega marca, je v temeljnih določbah DeSUS »s svojim delovanjem in prizadevanji sredinsko politično usmerjena stranka.« V slovenski politični kulturi je sredinskost popularna, ker oznaka navzven deluje všečno – a je hkrati vsebinsko pogosto plitva. Kakšna stranka je danes DeSUS in kaj so vaše glavne prioritete?

Drži. Lani marca smo spremenili del statuta – predvsem zato, ker nismo več parlamentarna stranka in smo ga morali prilagoditi trenutnim razmeram. Res je tudi, da smo v statutu zapisali, da smo sredinska stranka. Do določene mere se lahko strinjam z vami, da se je do zdaj v slovenskem političnem prostoru sredinskost velikokrat izkazala za politiko nejasnih stališč. Sami razumemo sredinsko opredeljenost kot mostogradnjo med različnimi ideološkimi opredelitvami. Ljudje od politike jasno pričakujejo proaktiven konsenz glede vitalnih družbenih vorašanj. Lahko govorimo o reformah: so pa te običajno ideja vsakokratne oblasti, kako stvari ukrojiti po meri lastne volilne baze. Ta pristop je mogoče preseči tako, da začnemo kot družba – ne glede na ideološko prepričanje – govoriti o nacionalnem interesu.

Pokojnine, javno zdravstvo, šolstvo in vse ostalo ni razdeljeno med leve in desne. Gre za sisteme in podsisteme, ki so nam skupni in takšni bodo ostali. Če želimo delujoče javno zdravstvo, je to dobrina, o kateri odločamo in jo oblikujemo prav vsi prebivalci Slovenije in ne vsakokratna vlada.

DeSUS ni samo stranka upokojencev. Je stranka, ki povezuje in združuje različne starostne skupine in usmerja svoje delovanje na projekte, ki tarejo tako starejšo populacijo kot tudi mlajše. Ne pozabimo, da mlajši postajajo čedalje starejši. Brez dvoma pa med naše glavne prioritete sodi tudi sooblikovanje in zagotovitev zakonodaje, s katero bo vsaka generacija, ki odhaja v pokoj, natančno vedela, kaj jo čaka in pod kakšnimi pogoji. Sedaj temu ni tako. Če smo zelo odkriti: z vidika mladih je odhod v pokoj oddaljena prihodnost. Vemo pa, da nas prav ta realnost sreča znatno prej, kot jo mlajši vidijo danes. Zato je odgovornost nas starejših toliko pomembnejša.

V čem se vaš program in delovanje razlikuje od prejšnjih vodstev stranke?

Predhodna vodstva stranke so se ukvarjala predvsem s svojimi položaji. Kar nekaj nekdaj vidnih članov je v stranko prišlo, ker so si želeli postati ministri, državni sekretarji, morda člani nadzornega sveta, lahko tudi vidnejši funkcionarji. V nekem trenutku očitno ni več bilo mogoče zadostiti kadrovskim apetitom posameznikov, kar je vodilo do izstopov iz stranke in iskanje priložnosti v nekih drugih, ne nujno sorodnih strankah. Po korenitejših spremembah se sedaj v stranko vračajo nekdanji člani, ki niso bili zadovoljni s prejšnjim vodstvom. Smo pa uspeli privabiti k sodelovanju tudi pomembne in ugledne strokovnjake z različnih področij.

Kot trenutni predsednik delujem na utrjevanju stranke, delu na terenu in pri vseh neobhodnih aktivnostih, ki jih prinaša ta funkcija. DeSUS v svojih vrstah danes nima več ljudi, ki bi ustvarjali kaotične razmere po svojih lastnih interesih.

Sam veliko delujem na terenu. Med občinskimi odbori opažam, da stranka kljub že dostojni starosti na političnem parketu nima težav s pojemajočo sapo in idejami. Kot ekipa dokazujemo, da stranka s tako bogato tradicijo in doseženo popolno konsolidacijo še nadalje sodi med štiri vodilne stranke v državi.

V času mojega predsedovanja smo na ustavno sodišče vložili pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 116. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ta člen zakona upokojencem namreč prepoveduje, da bi prejemali pokojnino v višini 100 odstotkov in obenem delali.

Na ministrstvo za finance pa smo vložili pobudo za razpis državnih obveznic male vrednosti z ročnostjo 5 let in s 5-odstotno obrestno mero. Zbrani denar bi bil namenjen izdatkom iz naslova zakona o dolgotrajni oskrbi, negovalnim bolnišnicam in ustanavljanju dnevnih centrov za starejše.

Je DeSUS še »stranka za vse generacije«, kakor se glasi besedilo slogana?

Sam slogan »za vse generacije« zelo jasno definira stranko, ki je odprta za medgeneracijsko sodelovanje, prenos znanja in izkušenj na mlajše kolegice in kolege. Nenazadnje se prav družbe, ki temeljijo na medgeneracijski solidarnosti in sodelovanju, uvrščajo med tiste najbolj propulzivne. Mlajše generacije potrebujemo za izpeljavo naših projektov, mlajši pa nas za to, da hitreje in lažje preskočijo ovire, ki so nam vsem, ne glede na generacijske razlike, enake. Skupaj zmagujemo! Področja sodelovanja obsegajo tako zakon o dolgotrajni oskrbi ali pa pokojninski zakon. Je že res, da je na prvi pogled videti, da je več pozornosti namenjenih težavam starejših, a jasno je, da je to še kako pomembno tudi za mlajše generacije, ki bodo enega dne delile enako usodo, kot jo sedaj mi. Vsekakor pa ne bo manjkalo tudi projektov, ki jih bomo pod patronatom mladih uresničevali pod našo skupno streho. Medgeneracijsko sodelovanje ni prazna floskula, temveč edina pot.

Ob prevzemu vodenja stranke marca lani ste napovedali, da boste v DeSUS z vladno koalicijo sodelovali projektno. Kako in na katerih področjih poteka to sodelovanje?

Opravili smo kar nekaj pogovorov z vsemi predsedniki koalicijskih strank, pa tudi z opozicijsko NSi ter neparlamentarnima SLS in Vesno. Z vsemi smo iskreno govorili o sodelovanju. Kar smo se dogovorili, bomo v letošnjem letu tudi izvedli.

Z Gibanjem Svoboda smo vodili pogovore na ravni predstavnikov seniorjev, a dlje od enega skupnega sestanka žal nismo prišli. Temu očitno botruje zamera, ker DeSUS ni bil pripravljen na združitev z Gibanjem Svoboda.

Pogrešamo ustanovitev vladnega strateškega sveta za upokojence, ki bi lahko znatno prispeval k izboljšanju položaja upokojencev in starejših. Tudi pohitril bi pot do rešitve marsikatere zakonske anomalije. Prav to smo imeli v mislih, ko smo govorili o projektnem sodelovanju.

Ob inflaciji strateških svetov in drugih posvetovalnih organov aktualna vlada vsekakor ne vzbuja dobrega občutka, ko so upokojenci ne samo de iure odmaknjeni od sooblikovanja rešitev zase in družbo nasploh, temveč tudi de facto iz življenja aktivnih državljanov.

Za razliko od Stranke Alenke Bratušek in Liste Marjana Šarca, ki sta po državnozborskih volitvah izpadli iz parlamenta in se nato pripojili h Gibanju Svoboda, ste v DeSUS zavrnili združevanje. Zakaj?

Ponudba o združitvi je bila na mizi že pri mojem predhodniku. Izvršni odbor in svet stranke sta izglasovala, da priključitev h Gibanju Svoboda ne pride v poštev. Že takrat je bilo jasno, kakšno prihodnost čaka stranko, če bi do združitve prišlo. DeSUS bi bil asimiliran v nekompatibilno stranko s popolnoma drugačno »korporativno kulturo«. Tako kot danes ni več strank SAB in LMŠ, tako ne bi bilo več stranke DeSUS. Nenazadnje je bilo skrajno nelogično pričakovati, da se bo stranka s 33-letno tradicijo združila z stranko, ki je bila ustanovljena pol leta pred volitvami. Danes je že jasno, da je bila odločitev pravilna in da smo še kako potrebni na politični sceni. To dokazuje obstoječe članstvo in prihodni novih članov.

Ta mesec organizirate 15. kongres stranke. Se boste kot začasni predsednik potegovali za polni mandat vodenja stranke?

Na kongresu bom kandidiral za predsednika stranke. V času mojega vodenja smo stranko konsolidirali, popolnili organe stranke in ustanovili nove oziroma obudili stare občinske odbore. Kljub manjši medijski pozornosti aktivno delujemo na lokalni ravni. Imamo 36 občinskih svetnikov in novi pokrajinski odbor Ljubljana mesto.

Tudi v prihodnje želim svoje znanje in izkušnje prispevati stranki. V naslednji dveh letih bodo naše aktivnosti usmerjene v krepitev strankine terenske mreže na lokalni ravni. S tem bomo omogočili, da bomo na voljo vsem, ki jih naše delovanje zanima ali bi želeli postati del stranke.

Kaj bo še na dnevnem redu delegatov?

Na kongresu bomo obravnavali temeljna izhodišča za dokončno prenovo stranke. Vodstvo stranke se zavzema za jasno komunikacijo, ki stranki zagotavlja ugled. Populizem ni agenda DeSUS. Tudi ne dajanje nemogočih obljub. S strokovnim delom bomo dokazovali, da je glas za DeSUS glas zase, torej za vse nas, za vse generacije.

»Zavedajmo se svoje moči, 650 tisoč nas je.« Tako upokojence v programu pozivate, da stopijo skupaj. A na zadnjih državnozborskih volitvah je glas za vašo stranko oddalo le 7.840 volivk in volivcev oziroma manj kot odstotek vseh, ki so oddali veljavno glasovnico. Kako si razlagate tako slab volilni rezultat?

Odraz volilnega rezultata je bilo delo prejšnjega vodstva, ki ni uspelo deskati na skupnem valu. Tudi odločitve izvršnega odbora in sveta stranke niso prispevale k uspehu, saj so bile mnogokrat napačne. Menjavali so se predsedniki, odhajali so pomembni člani stranke. Zaradi nezadovoljstva so celotni občinski odbori prestopali v SAB. Stranka se je podirala sama vase. Pred novinarje so stopali predstavniki stranke vsak s svojo razlago in vizijo kar je zmedo le še stopnjevalo. Nezaupanje interne javnosti v stranko se je samo še poglabljalo, nezaupanje volivcev v DeSUS pa stopnjevalo.

Ne smemo prezreti tudi dejstva, da je šlo na zadnjih parlamentarnih volitvah za strateško glasovanje proti. Na zadnjih parlamentarnih volitvah volivci nismo volili za, temveč proti neki drugi politični opciji. Dan D, ki ga že gledamo, kaže, da je res šlo za strateško glasovanje, saj se število neopredeljenih volivcev iz dneva v dan veča. Prav tako pa se veliko članov Gibanja Svobode vrača nazaj v DeSUS, ker se danih obljub ne uresničuje. Naslednje državnozborske volitve bo dobila tista politika, ki bo znala pogledati čez levo ali desno sredino. Torej politika proaktivnega konsenza.

DeSUS bo v kratkem dobil konkurenco pri nagovarjanju starejših. Člani iniciative Glas upokojencev – vodi jo nekdanji poslanec SDS Pavel Rupar – in društva Inštitut 1. oktober bodo namreč ustanovili politično stranko. Se v letu 2024 obeta boj za upokojenske glasove?

Obeta se zanimivo leto. DeSUS v preteklosti po prepričanju volivcev očitno ni v zadostni meri odigral vloge prvega borca za upokojence. Zato se očitno pojavljajo nove stranke, ki jih želijo nagovoriti. Vsekakor pa je potrebno aktualno dogajanje pogledati s primerne razdalje, saj omenjena iniciativa ni prva v zgodovini. Dober primer je SAB, do neke mere tudi LMŠ in še kdo. Vemo, kako sta se navedena politična projekta končala. Edini z jasno agendo za upokojence je DeSUS – in to že 33 let. Tako bo tudi ostalo.

DeSUS ni in ne bo populistična stranka, ampak stranka z jasnimi stališči do dogajanja v parlamentu in vladi. Brezglavo vlaganje zakonov v parlamentarni postopek ni naš modus operandi. Dajanje nemogočih obljub prej ko slej privede do globokega razočaranja.

Pred junijskimi volitvami v evropski parlament ste se sestali s kočevskim županom Vladimirjem Prebiličem, ki je napovedal kandidaturo in bi na listi nastopil kot nosilec. Je v igri sodelovanje oziroma povezovanje? Spomnimo, DeSUS je že imel evroposlanca – Iva Vajgla, ki je bil izvoljen leta 2014.

V stranki DeSUS se pogovarjamo z različnimi organizacijami in društvi, ki sodelujejo s starejšimi. Pogovarjamo se o sodelovanju, tudi priključitvi v stranko DeSUS še pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami. Pogovori z dr. Vladimirjem Prebiličem o možnem sodelovanju na evropskih volitvah so v teku. Dogovarjamo se tudi za morebitno sodelovanje z zunajparlamentarno stranko Vesna. Vsi navedene aktivnosti bodo tekle še v prihodnjih dneh. O njih moramo seznaniti tudi organe stranke in sprejeti določene sklepe. Do konca januarja bo vse znano, o sklepih pa bomo tudi obvestili javnost.

Maja boste obeležili 33. obletnico obstoja stranke. Med letoma 1996 in 2022 je imel DeSUS poslance v državnem zboru, bil tudi del devetih različnih vladnih koalicij. Kakšna je po vašem mnenju prihodnost stranke, ki je nekoč »postavljala« in »rušila« vlade, danes pa je zunajparlamentarna?

Kot ste sami ugotovili, je DeSUS stranka z bogatim političnim historiatom, ki pa zagotovo ne bo končal v političnih arhivih. DeSUS je še kako živ in zagotovo še nismo rekli zadnje. Prepričan sem, da bo naša stranka še igrala pomembno politično vlogo. Že danes, dobro leto in pol po parlamentarnih volitvah, je jasno, da DeSUS manjka v parlamentu, saj se stanje na mnogoterih družbenih področjih, sistemih in podsistemih poslabšuje. Če pa sprašujete kako prenašamo to, da smo trenutno neparlamentarna stranka, odgovarjam, da dobro. Ta čas smo izkoristili za samorefleksijo, utrditev lastnih vrst in nadgradnjo jasnega političnega programa s poudarkom na njegovi izvedljivosti.

***

Intervju z začasnim predsednikom DeSUS Antonom Rifljem je opravil Žiga Fabjan.