11. 6. 2024

Na Švedskem ni objokanih učencev, domače naloge pa so redkost

20240520_101803

Učenci med odmori izberejo igro in druženje, ne pa telefone. / Simona Kralj

»V celem tednu na Švedskem nisem srečala objokanega, jeznega, obupanega učenca, katere na naši šoli dnevno videvam, predvsem pred koncem šolskega leta, ko vsi učitelji pridobivamo še zadnje ocene. Tudi učitelji smo v stresu, radi bi, da bi znali vsi vse, pa vendar so to nerealna pričakovanja. Premalokrat uporabimo zdravo pamet in pogledamo izven okvirov predmeta, ki ga poučujemo.« Osebno izkušnjo iz švedske osnovne šole je za preiskovalno.si zaupala nekdanja ravnateljica in profesorica razrednega pouka na OŠ Jožeta Moškriča v Ljubljani, Simona Kralj, ki je v okviru ERASMUS + projekta »Z znanjem ustvarimo spremembe« obiskala mednarodno šolo Karsby v bližini Stockholma. Ugotovitve in spoznanja s severa Evrope je primerjala z našim šolskim sistemom.

»Zagotovo naši učenci znajo več od švedskih vrstnikov, pa vendar, bodo res vse to obširno znanje potrebovali v svojih bodočih poklicih?« se sprašuje dolgoletna učiteljica, ki ji je švedski šolski sistem zamajal nekatera osebna stališča glede pravil in vrednot, ki veljajo v slovenskih šolah. »Želela sem odkriti in podeliti tisto, kar je dobro in kar bi z določenimi prilagoditvami lahko uvedli tudi v našo šolo. Brez izgovarjanja na sistemske omejitve in pričakovanja staršev.«

Simona Kralj je nekdanja ravnatejica, zdaj pa učiteljica, ki želi, da jo otroci tikajo
Osebni arhiv

Na Švedskem spodbujajo jezikovno pestrost, pri nas jo preprečujemo

Simona Kralj je obiskala šolo z učenci mnogih narodnosti, oddaljeno dobre pol ure vožnje z metrojem od središča Stocholma, kjer živi večina priseljencev iz različnih držav sveta. Na šoli je 420 učencev iz več kot tridesetih držav, Švedov skoraj ni, tudi med učitelji jih je le peščica. Pouk, je povedala, sicer poteka v švedščini, vendar je na šoli zaposlenih veliko večjezičnih učiteljev, ki se z učenci pogovarjajo in jim nudijo dodatno razlago v njihovem jeziku. Njihov cilj je, da učenci ob vstopu v srednjo šolo poznajo vsaj 50.000 švedskih besed. Multikulturnost učencev je ena od stičnih točk s slovensko šolo, a obstajajo velike razlike v pristopu do alohtonih učencev, opozori profesorica Kralj. »Vedno več priseljencev hodi tudi v slovenske šole, pa vendar jim razen nekaj ur dodatne slovenščine na teden in prilagajanja ocenjevanja ne nudimo prav veliko. Pogosto tudi ne dovolimo uporabe njihovih jezikov v medsebojnem druženju. Na Švedskem pa celo učitelji govorijo z njimi v njihovem jeziku, če ga seveda znajo. Gotovo je tudi zato odnos med njimi bolj sproščen in zaupljiv. Res pa je tudi, da švedski starši svoje otroke raje vpišejo na šole, kjer je priseljencev manj.«

Simona Kralj je učiteljica s srcem.
Osebni arhiv
Kako pa je pri nas? Naslednje šolsko leto prinaša nekaj sprememb za učence, katerih materni jezik ni slovenščina – teh je v Sloveniji slabih 18 tisoč oziroma nekaj manj kot 9 odstotkov vseh osnovnošolcev. Se pa število tako imenovanih učencev priseljencev iz leta v leto povečuje. V skladu z novo zakonsko ureditvijo se bodo ti učenci k pouku vključevali postopoma – odvisno od znanja jezika, in sicer najprej k predmetom, kjer je to manj pomembno, na primer športna vzgoja in gospodinjstvo. Na ta način, so prepričani na šolskem ministrstvu, bo učencem »omogočeno tako učenje slovenščine kot tudi stalen stik s slovensko govorečimi vrstniki, kar predstavlja pomemben element za uspešno jezikovno in družbeno integracijo«. Spomnimo, da so na ministrstvu zavrnili predlog, da bi otroci, katerih materni jezik ni slovenščina, pred vključitvijo v šolo opravili preizkus slovenščine, in bi, če jezika ne bi znali dovolj, eno leto hodili v pripravljalnico. Za učence priseljence bo nekoliko spremenjeno tudi ocenjevanje: če se bodo k pouku vključili v drugem polletju, bodo lahko tudi šolsko leto za tem neocenjeni.
Jedilnica
Simona Kralj

Izobražujemo bodoče zdravnike, čevljev pa si ne znajo zavezati

Ker se tudi na Švedskem leto zaključuje (počitnice so od 15. junija do 15. avgusta), je bilo med obiskom Kraljeve veliko preverjanja in ocenjevanja. »V ta namen pogosto uporabljajo računalnike in aplikacije, opažajo pa tudi oni, da se je bralna pismenost in pisanje z roko precej poslabšalo in že razmišljajo o spremembah. Ocenjevalna lestvica je od A do F od 6. razreda dalje (A je najvišja ocena), prej so ocene le opisne. Razmišljajo, da bi oceno F ukinili in s tem omogočili, da vsi otroci uspešno zaključijo osnovno šolo. Domačih nalog skoraj ne poznajo. Enkrat tedensko dobijo nalogo iz matematike in švedščine, ki jo lahko delajo cel teden.«

Velik poudarek dajejo razvijanju ročnih spretnosti.
Simona Kralj
Realnost v slovenski šoli pa je drugačna: »Zadnja leta vse bolj opozarjamo, da so naši učni načrti prepolni balasta, ocene pa največji vzrok za stiske otrok in njihovih staršev. Obnašamo se, kot da v osnovni šoli izobražujemo bodoče zdravnike, hkrati pa učenci ne obvladajo osnovnih spretnosti, kot je npr. zavezovanje čevljev. Na Švedskem pa dajejo večji poudarek vsebinam za življenje, od ročnih spretnosti do spodbujanja in razvijanja področij, za katere so učenci nadarjeni ali so jim zgolj v veselje. Sploh pri predmetih, ki to omogočajo. Tudi ukinitev negativne ocene mi je blizu. Saj gre vendarle za osnovno šolo, ki jo morajo obiskovati vsi otroci, mi učitelji pa imamo moralno in poklicno dolžnost, da jim damo tista osnovna znanja. Selekcijo pa naj opravijo srednje šole. Vsaka ocena je zelo široka v količini pridobljenega znanja. Konec koncev tudi dva učitelja za enako plačo ne delata kvantitativno in kvalitativno enako.«

Pouk na Švedskem poteka v sproščenem vzdušju. Ob vstopu v učilnico oddajo telefone v posebno škatlo. Učenci kličejo učitelje po imenu, kljub temu je čutiti obojestransko spoštovanje, povezanost in navezanost med učenci in učitelji. Na naši šoli pa je vikanje učiteljev eno od pričakovanj zapisanih v vzgojnem načrtu. »Sama sem bolj naklonjena tikanju tako med sodelavci kot z učenci, ki me tudi lahko kličejo po imenu. Prepričana sem, da učiteljeva avtoriteta in spoštovanje nista odvisna od naslavljanja, ampak od vzajemnosti odnosa med učiteljem in učencem,« kar dokazuje tudi njeno opazovanje na švedski šoli.

Učenci pred poukom odložijo telefone.
Simona Kralj
Brezplačna šola na Švedskem je res brezplačna!

Po zakonu je osnovna šola na Švedskem popolnoma brezplačna, tako javna kot zasebna. Šola kupi vse učbenike, delovne zvezke, pripomočke, tudi svinčnike, radirke in šolske torbe. Posledično je odnos učencev do gradiv in pripomočkov temu primeren (lomljenje svinčnikov, mečkanje listov in slabo stanje učbenikov). V prvih petih letih uporabljajo učbenike in delovne zvezke, v šoli ima učenec na voljo tudi tablični računalnik, ki ga dobi pri učitelju. V 6. razredu pa vsak učenec dobi prenosni računalnik, ki ga od 7. do 9. razreda nosi tudi domov, le med počitnicami ga pustijo v šoli.

Brezplačni so vsi dnevi dejavnosti in tudi šolska prehrana. Od leta 2022 učencem poleg brezplačnega kosila nudijo tudi zajtrk. Če učenci odidejo na dan dejavnosti izven šole, si zjutraj sami pripravijo sendvič, ki nadomesti kosilo. Tudi kosilo je samopostrežno. Sestavljeno je iz dveh glavnih jedi, zelenjavnega bifeja, kruha, masla, manj mastnega mleka in vode. Izbirajo med več vrstami narejenih solat, dietno prehrano, vegansko in vegetarijansko jedjo, poskrbijo tudi za verske razloge, pa tudi za učitelje občasno pripravijo bolj začinjeno hrano. Hrano, ki se ne poje, uporabijo v meniju za naslednji dan. Vedno imajo na voljo tudi hrustljave kruhke, maslo in občasno zrnati sir. Med pijačami izberejo vodo ali mleko. Sladkarij, prigrizkov in drugih brezalkoholnih pijač ni dovoljeno streči predšolskim in osnovnošolskim otrokom! Učence pripelje v jedilnico učitelj med 11. in 12. uro, potem pa vse opravijo otroci sami. Izberejo hrano, pojedo za označenimi mizami, pospravijo in se sami vrnejo k pouku. Po kosilu otroci sami pospravijo in posoda za bio odpadke je skoraj prazna.

Pestra in bogata ponudba hrane
Simona Kralj
Simona Kralj je nekdanja ravnateljica, ki se je pogosto srečevala z razno raznimi prehranskimi zahtevami staršev učencev. »Čeprav sem vedno menila, da je bistveno, kaj bodo učenci znali, ne pa, kaj bodo v šoli jedli, je bila prehrana najbolj pereča tema na sestankih s starši. Zato smo vedno omogočali le dietne menije. Res, da nas v Sloveniji zelo omejujejo različni predpisi ravnanja s hrano, pa vendar sem zgrožena, koliko hrane se vsak dan zavrže in uniči, saj z bio odpadki ne smemo npr. hraniti živali bližnjih kmetij. Na Švedskem pa so zelo spoštljivi do hrane, izbirnost omogoča, da otroci pojedo vse, kar si vzamejo, količine niso omejene in odpadkov skoraj ni. Pa tudi ostanke obrokov porabijo naslednji dan v enem od menijev.«

Mobilni telefoni dovoljeni, a učenci raje izberejo igro in druženje

Najbolj jo je navdušilo preživljanje odmorov. Najdaljši traja pol ure in je namenjen različnim aktivnostim. »Učenci do 5. razreda so skupaj z učiteljem med odmorom praviloma vedno zunaj, tudi če dežuje. Ostali pa lahko izbirajo med različnimi aktivnostmi. Lahko ga preživijo v šolski avli, kjer igrajo namizni tenis, biljard, ročni nogomet, veliki šah, lahko pa tudi poležavajo v kotičkih in brskajo po svojih telefonih. Zanimivo, da jih malo izbere to zadnjo aktivnost. Med dolgim odmorom se bolj posvečajo druženju in aktivnostim kot gledanju v telefone.

V tej dvorani imajo tudi mini kafeterijo, kjer si lahko kupijo pijačo ali manjši prigrizek. Po celi šoli so tudi kotički, kamor se umaknejo, če želijo biti sami. Pred šolo imajo manjše igrišče za košarko ali nogomet, ki je polno tudi pred in po pouku. Na veliki ploščadi pred šolo dežurni učitelji namestijo zvočnik, predvajajo glasbo, da učenci pojejo in plešejo ter se igrajo z različnimi pripomočki (žoge, loparji …).« V večini slovenskih šol je uporaba mobilnih telefonov praviloma prepovedana zato, da bi preprečili nedovoljeno fotografiranje, snemanje in motenje pouka. »Pogosto naši učenci to počnejo naskrivaj ali pa se zaprejo v stranišča.«

Učilnice in prostori za druženje med odmori so moderno opremljeni, čeprav šola šteje že več kot pol stoletja.
Simona Kralj
Simona Kralj si je že kot ravnateljica in zdaj kot učiteljica prizadevala za uvedbo rekreativnega odmora na naši šoli. »Pred leti smo ga ukinili z namenom bolj kulturnega prehranjevanja med malico in povezovanja učencev z razrednikom in sorazrednikom. Pa vendar mislim, da je gibanje in druženje pomembnejše, sploh po koroni se je to pokazalo kot nujno. Obvezno pa je, da se v rekreativnem odmoru ponudijo različne možnosti gibanja zunaj in v prostorih šole, tako vodene s strani dežurnega učitelja, kot prosto izbrane. To bi poleg sprostitve učencev pomenilo tudi neformalno druženje učiteljev, ki niso dežurni, česar v naši zbornici danes skoraj ni več. Srečujemo se le še na skupnih delovnih sestankih.«

Simona Kralj še pove, da veliko prizadevanj usmerjajo v preprečevanje nasilja med učenci, zato veliko časa posvečajo dejavnostim med odmori in učencem nudijo različne aktivnosti za kvalitetno preživljanje časa med njimi.

Šole se borijo za vsakega učenca

Obvezno šolanje na Švedskem je sestavljeno iz predšolskega razreda šestletnikov in devetih razredov osnovne šole, skupaj torej deset let, srednja šola oziroma gimnazija pa potem traja le tri leta. Šolski sistem na Švedskem ne pozna šolskih okolišev, starši lahko vpišejo svoje otroke kamorkoli želijo. Obstajajo čakalne vrste, kar pa je povzročilo porast zasebnih šol, ki so na švedskem financirane enako kot javne šole. Država plača tako imenovano »glavarino« na učenca, in če učenec odide na drugo šolo, z njim odide tudi denar, zato se šole trudijo, da učence zadržijo. Zato veliko vlagajo v kakovostno opremo učilnic, ki je, kot se je med obiskom prepričala Simona Kralj, na visoki ravni. Čeprav je šola stara že 52 let, se leta ne odražajo na sodobni opremi. »Imajo lastno kuhinjo, veliko jedilnico, knjižnico in prenovljeno športno dvorano, ki učencem omogoča spoznavanje praktično vseh športov.«

Učilnica za obdelavo lesa
Simona Kralj
Učna ura na Švedskem lahko traja 80 ali le 40 minut. Kraljevo pa so zlasti navdušile specialne učilnice, bogate z različno opremo. »Ker je Švedska ena najbogatejših držav z gozdom, temu primerno cenijo les. Imajo tudi poseben predmet obdelave lesa od 4. do 9. razreda in verjetno ni orodja in stroja, ki ga v tej učilnici ne bi bilo. Kar precej učencev se odloči tudi za poklic povezan z lesom, verjetno tudi zaradi izkušnje, ki jo doživijo v šoli. Zelo izstopa glasbena učilnica, ki ima poleg snemalnega studia na voljo ogromno različnih instrumentov. Poudarek dajejo muziciranju, igranju na instrumente in petju, ne pa zgodovini glasbe in učenju glasbene teorije. Enako pozornost posvečajo tudi šivanju, s katerim poleg spretnosti razvijajo tudi ustvarjalnost. Vsaka šolska klop ima dvižni šivalni stroj, blaga in drugih pripomočkov ne manjka in izdelki učencev so res navdihujoči.« Imajo pa tudi zdravstveno ambulanto, kjer medicinska sestra poskrbi za jemanje zdravil ali zgolj dajanje protibolečinskih tablet. Nanjo se lahko obračajo tudi, če imajo kakršnekoli stiske povezane s šolo ali domom.
Vrednote v tej švedski šoli temeljijo na solidarnosti in strpnosti do drugačnih.
Simona Kralj

V Sloveniji pa še naprej ostaja velik manko v poučevanju računalništva in informatike, zato pa z naslednjim letom postaja obvezno poučevanje prvega tujega jezika v prvem razredu osnovne šole. To je bila že do sedaj razširjena praksa, ki so jo šole izvajale v obliki neobveznega izbirnega predmeta. Po podatkih šolskega ministrstva je bilo v šolskem letu 2016/18 k pouku tujega jezika vključenih skoraj 93 odstotkov prvošolcev, odstotek pa se je z leti povečeval. Tuji jezik bo z novim šolskim letom za učene prvih razredov del obveznega programa.

Do sprememb, sicer postopnih, ki jih ne bodo uvajale vse šole hkrati, prihaja tudi pri razširjenem programu. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je namreč zasnovalo novi koncept, ki ne vključuje več jutranjega varstva, podaljšanega bivanja, dodatnega in dopolnilnega pouka, interesnih dejavnosti in pouka neobveznih izbirnih predmetov. Te dejavnosti v okviru razširjenega nadomeščajo vsebinska področja gibanja, zdravja, kulturne in državljanske vzgoja ter učenje učenja. V razširjeni program, ki se bo izvajal pred, med in po pouku, se učenci vključujejo prostovoljno, kar v praksi med drugim pomeni, da se neobvezni izbirni predmeti po novem ne bodo ocenjevali.

Nacionalno preverjanje znanja za tretješolce in večja teža pri vpisu v srednje šole

Največ pozornosti so požele spremembe pri Nacionalnem preverjanju znanja (NPZ). Ta bo po novem obvezen tudi za tretješolce, kar pomeni, da ga bodo učenci pisali vsaka tri leta – še v 6. in 9. razredu. V tem šolskem letu, ko se nacionalno preverjanje znanja v tretjem razredu izvaja na podlagi odločitve posamezne šole, so učenci tretjih razredov NPZ pisali v več kot polovici osnovnih šol. Na šolskem ministrstvu uvedbo obveznega NPZ za tretješolce upravičujejo s spremljanjem uspešnosti razvoja bralne in matematične pismenosti učencev, »kar je še kako aktualno in potrebno z vidika sprotnih in nedavnih rezultatov raziskav bralne pismenosti učencev v Sloveniji«. Bralna pismenost slovenskih šolarjev je, mimogrede, po podatkih najnovejše mednarodne raziskave PISA, v kateri so sodelovali 15-letniki iz 83 držav, pod povprečjem držav članic OECD.

Za bodoče devetošolce bo rezultat, ki ga bodo dosegli pri NPZ, lahko bolj pomemben, kot je bil do sedaj, saj novela zakona ponuja možnost upoštevanje dosežkov pri nacionalnem preverjanju znanja v devetem razredu kot enega izmed meril za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa na srednje šole. Kot so pojasnili na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, se bo dosežek pri NPZ v devetem razredu v primeru omejitve vpisa v začetni letnik srednjih šol po njihovih načrtih predvidoma prvič upošteval pri vpisu za šolsko leto 2025/26. To pomeni, da bi veljal za generacijo šolajočih, ki so rojeni leta 2010.

Za spremembo vpisnih pogojev v srednje šole je treba sicer spremeniti zakonodajo s področju srednjega šolstva – v javni obravnavi sta trenutno tako noveli zakona o gimnazijah ter zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, sprejem katerih bo na novo opredelil kriterije v primeru omejitve vpisa v začetni letnik srednjih šol.

Zaostrovanje pri ocenjevanju učencev, ki se šolajo na domu

V Sloveniji se na domu izobražuje za eno šolo otrok – v tem šolskem letu 869, kar je sicer manj kot pol odstotka vseh osnovnošolcev. Zanje se spreminja število predmetov, iz katerih ob koncu leta opravljajo izpit. Opravljati bodo morali izpit iz toliko predmetov, kot jih imajo v šoli, in ne več le iz nekaterih predmetov. To je med starši otrok, ki se šolajo na domu, dvignilo veliko prahu, češ da se izobraževanju na domu s tem jemlje njegova alternativnost. Se bo pa ustrezno podaljšal rok za opravljanje izpitov; do sedaj je veljalo, da jih morajo opraviti v šestih tednih. Če učenec pri ocenjevanju znanja ne bo uspešen, bo moral prihodno leto šolanje nadaljevati v javni ali zasebni šoli.
Imajo pa starši učencev, ki želijo, da se njihov otrok šola na domu, tudi možnost, da ga vpišejo v zasebno šolo in tam uveljavijo možnost šolanja na domu. V tem primeru bodo morali učenci opraviti izpite iz predmetov, ki jih izvaja zasebna šola, ti pa so lahko drugačni od predmetov na javnih šolah.

Po novi ureditvi bodo morali starši izobraževanje na domu za prihodnje šolsko leto napovedati prej, in sicer do 16. avgusta in ne do konca meseca.

Masaža za učitelje

Masažni stol za učitelje
Simona Kralj
Pa se vrnimo na Švedsko. Kot izkušena učiteljica in bivša ravnateljica je Simona Kralj s pozornostjo spremljala tudi tamkajšnje zaposlene. Učitelji si delijo kabinet, v enem prostoru jih je tudi do pet, a imajo na voljo vso potrebno opremo za pripravo na pouk (gradiva, tiskalnik, vsak svoj prenosnik, mizo in omaro). Vsem učiteljem je na voljo skupni prostor, ki je namenjen počitku in sproščenemu druženju. »Opremljen je z več sedežnimi garniturami, masažnim stolom, odlično opremljeno kuhinjo, brezplačnim kavomatom, vsak petek pa jih posladkajo z različnimi tortami in pecivom.« Ravnatelj nima mandata, je pa zaposlen za nedoločen čas, vendar je njegov status zelo odvisen od rezultatov in kakovostnega dela, saj je konkurenca med šolami velika. Zelo cenijo znanje in sposobnosti učiteljev, ne glede na njihovo izobrazbo, še doda učiteljica, ki pa eno od pomanjkljivosti vidi v zaposlovanju učiteljev brez licence oziroma ustrezne izobrazbe. Ti sicer ne morejo dobiti zaposlitve za nedoločen čas, a so za šolski proračun cenejši (približno 5000 € mesečno z vsemi dodatki in nagradami) za zaposlovanje kot ustrezno kvalificirani učitelji.

Zadnja razkritja

3. 10. 2024

915499_1726145422-dsc03800-1726145119

Zakaj Borut Sajovic ni primeren za ministra

Kandidat za ministra za obrambo ima glede na svoje pretekle funkcije nesorazmerno veliko premoženja, zato je javnost upravičena izvedeti, od kje izvor tega premoženja. Predvsem v luči dejstva, da je glede na podatke v zemljiški knjigi njegova družina večino svojega premoženja pridobila v času njegovega županovanja. Zato apeliramo na bodočega ministra, da javnosti transparentno pojasni izvor premoženja, ki ga je popisal portal Oštro.

Preberi več

1. 10. 2024

1710318311-172a6846-1710318295296

Devet let blatenja in diskreditacij v politično zmontiranem procesu

Devet let je bila ugledna profesorica z mednarodnim priznanjem in vidna političarka stranke SD Metka Tekavčič tarča kritik, diskreditacij, sramotenj, blatenja in obtožb o naklepnem prejemanju ter razdeljevanju dodatkov profesorjem in drugim zaposlenim na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Zdaj je dočakala sodbo: oproščena vseh obtožb! Zadeva zoper njenega sodelavca, zaslužnega profesorja, nekdanjega dekana in finančnega ministra Dušana Mramorja pa je konec lanskega leta zastarala, s čimer ni mogel dokazati svoje nedolžnosti. Afera dodatki pa je leta 2016 končala njegovo politično kariero in resno načela njegovo zdravje. V nenavadnem, če ne tudi zmontiranem političnem procesu sta prominenta ekonomista doživljala ne samo sodni in medijski linč, ampak tudi razčlovečenje. Že takrat je kazalo, da gre za dobro zrežiran in premišljen proces diskreditacije tedanjega ministra za finance, z oprostilno sodbo pa se je samo še potrdilo. Vladajoči politiki ne izbirajo sredstev za ohranitev svojega položaja tudi na račun uničenja karierne poti strokovnjakom mednarodnega formata.

Preberi več

29. 9. 2024

Emanuela, 3

Ko srce ne bije po načrtih

To je zgodba o mali Emanueli, ki je preživela več srčnih operacij. To je zgodba o preživetju po tem, ko so zdravniki eden za drugim staršem predlagali prekinitev nosečnosti. Je zgodba s srečnim koncem, ki jo je za naš portal strnila nekdanja novinarka Katarina Stano. Njena zgodba navdihuje zato, ker je Katarina zaradi svoje novinarske vztrajnosti zahtevala več in več informacij, ker je brskala, se povezovala z drugimi, potovala iz države v države in ni slepo verjela nikomur. To je zgodba o srčni novinarki, ki se je borila z razumom, o srčnih zdravnikih in srčni napaki. In srečni štiričlanski družini.

Preberi več

26. 9. 2024

914832_209-jusic-poklukar2

Zakaj se šefu policije maje stolček in zakaj je interes vlade, da ima policijo na vrvici?

Po naših informacijah se direktorju policije Senadu Jusiću, ki še čaka na odločitev sodišča v tožbi zoper njegovo (sporno) imenovanje, maje stolček. Glavni očitek prvemu policistu v državi je, »da ni nič naredil za izboljšanje katastrofalnega kadrovskega stanja v policiji.« Po drugi strani pa nam pripovedujejo, »da tako klientelističnega kadrovanja, kot je zdaj, v Policiji še ni bilo.« Požar z rokohitrskimi akcijami gasi vlada, ki je vpoklicala vse rezerviste vedoč, »da je vrag vzel šalo!« Rešitev ali tveganje? Policisti odgovarjajo: »Vlada umetno ustvarja občutek varnosti. Ne bomo varuške rezervistom. Če imajo vsa pooblastila, naj prevzamejo tudi vso odgovornost!« Stanje v policiji še nikoli ni bilo tako napeto, kot je v tem trenutku. Izredne razmere tudi na Centru za varnost in zaščito, kjer varujejo državnike. Kaj to pomeni za njihovo varnost, splošno varnost in pot organiziranega kriminala? In kdo si ne želi dobro organizirane in učinkovite policije?

Preberi več

Naroči se na naše e‑novice

Zahvaljujemo se vam za prijavo.

Na vaš e-naslov boste prejeli potrditveno sporočilo.

Prišlo je do napake. Preverite podatke v obrazcu in poskusite ponovno.

Teme