27. 12. 2023
Primerjali smo plače predsednikov držav: osebni dohodek naše predsednice Nataše Pirc Musar je med nižjimi, enako velja za plačo predsednika vlade.
Plača predsednice republike Nataše Pirc Musar znaša okoli tri tisoč evrov neto oziroma 5663 evrov bruto. Letna plača predsednice države je tako okoli 67.956 evrov bruto. Plača avstrijskega predsednika Alexandra Van der Bellna je med višjimi v Evropi in znaša okoli 270 tisoč evrov, kar je okoli 22 tisoč evrov na mesec, brez bonitet. Tudi sicer ima Avstrija povprečno plačo višjo od slovenske; ta znaša 4388 evrov, povprečna letna plača avstrijskega državljana je tako 52 tisoč evrov. Italijanski predsednik Sergio Mattarella je imel do pred kratkim letno plačo v višini 239 tisoč evrov, vendar je po pisanju italijanskega časnika Unionesarda zahteval znižanje za kar 60 tisočakov. Njegova plača tako znaša okoli 179 tisoč evrov letno ali približno 15 tisoč evrov na mesec. Plača Franka Walterja Steinmerierja, predsednika Nemčije, znaša okoli 344 tisoč evrov, vendar se podatki v različnih bazah razlikujejo. Začetna letna plača predsednika je namreč okoli 210 tisoč, najvišja pa je lahko 570 tisoč evrov. Francoski predsednik Emmanuel Macron zasluži 150 tisoč evrov letno (vir: payscale). Tudi plače predsednikov vlad se po državah razlikujejo. Bolgarski premier Nikolaj Denkov prejema 5743 evrov mesečne plače, nemški kancler Olaf Scholz 30 tisoč, belgijski 20 tisoč, hrvaški premje Andrej Plenković 4606 evrov, slovenski premier dr. Robert Golob okoli 5500 evrov, italijanska predsednica vlade Giorgia Meloni 9500 evrov in španski premier Pedro Sanches 7212 evrov.
V uradu predsednice države Nataše Pirc Musar so prepričani, da bi morali predsednici in njenim funkcionarjem pripadati določeni dodatki, saj »trenutno določena višina njihovih plač ne odraža plačila za vse njihovo dejansko opravljeno delo«. Predsednica države namreč svoje delo opravlja preko časovnih zakonskih maksimumov, ki jih določa zakon o delovnih razmerjih. V uradu predsednice so namreč po poročanju Pop tv na ministra Klemna Boštjančiča naslovili dopis, v katerem se sprašujejo o ustavni skladnosti drugega odstavka 23. člena zakona o sistemu plač v javnem sektorju, po katerem predsednica države in njeni funkcionarji niso upravičeni do nobenega dodatka, razen dodatka na delovno dobo. Kar pa je velika razlika od drugih funkcionarjev in javnih uslužbencev. Vprašanje, ki se ob tem postavlja, je, ali morajo Nataša Pirc Musar oz. njeni zaposleni delati preko svojega delovnega časa, funkcija predsednika republike je v Sloveniji namreč pretežno reprezentativna in pobudna. Kako je drugje?
Pristojnosti drugih predsednikov držav
Predsednica republike Slovenije Nataša Pirc Musar v primerjavi z ureditvijo Italije ali Madžarske nima niti možnosti veta ali možnosti, da bi v državnem zboru sprejeti zakon poslala v ustavno presojo. Slovenska predsednica nima širokih pristojnosti, njena funkcija je bolj ali manj protakolarna, je pa sama naklonjena širitvi svojih pristojnosti (vir: N1). Italijanskega predsednika za razliko od slovenskega izvoli parlament, njegov mandat pa traja sedem let. Tako kot naša predsednica ima relativno šibke pristojnosti, ki pa se krepijo in pridobivajo na veljavnosti v času izrednih dogodkov. Največ politične moči izkazuje pri možnosti veta in pa imenovanju predsednika vlade, ko nobena politična stranka ali morebitna koalicija nima večine v parlamentu. Sicer pa italijanska ustava predvideva institut sopodpisa, kar pomeni, da vse akte in zakone poleg predsednika sopodpiše minister za pristojni resor ali / oziroma predsednik vlade. Predsednik Avstrije pa je izvoljen na neposrednih volitvah, njegov mandat traja šest let. Po zvezni ustavi predstavlja republiko navzven. Čeprav ima z ustavo določene dokaj široke pristojnosti, je njegova funkcija v praksi protokolarna in simbolična. Po hierarhiji je sicer »prvi človek v državi«, pred predsednikom državnega zbora oz. sveta, tj. spodnjega doma avstrijskega parlamenta in pred kanclerjem. Njegova največja pristojnost je odpoklic kanclerja in vlade – tudi proti njuni volji – ima veliko politično težo, vendar v avstrijski zgodovini takega primera še ni bilo. Prav tako se še ni zgodilo, da bi predsednik vladal z odloki. V zapisu slovenskega pravnika in politologa Mihe Ribariča preberemo: »Avstrijski predsednik pa ima podobne pristojnosti kot italijanski predsednik, vendar je neposredno izvoljen. Glede tega lahko sklenemo, da dajo neposredne volitve predsedniku države večjo legitimnost, z načinom volitev pa ni nujno povezan tudi večji ali manjši obseg formalno določenih pristojnosti.« vir
Predsednik Hrvaške je tako kot naša predsednica izvoljen na neposrednih volitvah, njegov mandat traja pet let. Po ustavi predstavlja državo doma in v tujini ter odgovarja za obrambo neodvisnosti in teritorialne celovitosti države. Predsednik Hrvaške je vrhovni poveljnik oboroženih sil. V skladu z veljavno zakonodajo imenuje in razrešuje vojaške generale. Na predlog obrambnega ministra odloča o napredovanju vojakov. Na predlog sabora razglaša vojno stanje in mir. Ob konsenzu s premierjem predsednik imenuje direktorja varnostno-obveščevalne agencije, kar je gotovo širša pristojnost od slovenskega predsednika. Po ustavi predsednik skupaj z vlado sodeluje pri oblikovanju in izvrševanju zunanje politike. Na predlog vlade in ob sopodpisu predsednika vlade določa o napotitvah zunanjepolitičnih misij oz. odpiranju konzularnih predstavništev. Prav tako imenuje in razrešuje diplomatske predstavnike države.
Predsednica Madžarske je prav tako voljena neposredno, njen mandat traja pet let. Njena vloga je večinoma ceremonialna, čeprav ima širše pristojnosti kot Nataša Pirc Musar, saj ima poleg razpisa volitev in pravice do imenovanj tudi pravico do veta. Prav tako lahko na ustavno sodišče predlaga presojo sprejetega zakona oz. zakonodaje. Pod črto. Plača Nataše Pirc Musar je torej nižja od italijanskega, avstrijskega, nemškega predsednika, prejme pa približno enako plačilo kot hrvaški predsednik Zoran Milanović. Večina drugih predsednikov ima pravico do bonitet. Če upoštevamo dejstvo, da se plača predsednice/predsednika veže na javni sektor, morajo vsi zaposleni v uradu predsednika republike imeti možnost različnih dodatkov, ki pa v tem primeru niso bonitete. Javni sektor pozna različne dodatke, recimo dodatek za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času, pa dodatek za delo na dela prost dan in dodatek za delo v nedeljo, pa dodatek za delo ponoči. Vsi omenjeni dodatki bi morali biti priznani vsem, ki pomagajo predsednici republike na praznike, ko ima govore, ko jo spremljajo v druge države, ali so pač na njeno zahtevo na delovnem mestu v času, ki ni redni osemurni delovni čas. Tudi s temi dodatki, ki niso bonitete, bi bila naša predsednica plačana manj od večine njenih kolegov v Evropski uniji ne glede na njene pristojnosti, ki so primerljive z mnogimi drugimi ureditvami.