Primerjali smo plače predsednikov držav: osebni dohodek naše predsednice Nataše Pirc Musar je med nižjimi, enako velja za plačo predsednika vlade.

Plača predsednice republike Nataše Pirc Musar znaša okoli tri tisoč evrov neto oziroma 5663 evrov bruto. Letna plača predsednice države je tako okoli 67.956 evrov bruto. Plača avstrijskega predsednika Alexandra Van der Bellna je med višjimi v Evropi in znaša okoli 270 tisoč evrov, kar je okoli 22 tisoč evrov na mesec, brez bonitet. Tudi sicer ima Avstrija povprečno plačo višjo od slovenske; ta znaša 4388 evrov, povprečna letna plača avstrijskega državljana je tako 52 tisoč evrov.

V uradu predsednice države Nataše Pirc Musar so prepričani, da bi morali predsednici in njenim funkcionarjem pripadati določeni dodatki, saj »trenutno določena višina njihovih plač ne odraža plačila za vse njihovo dejansko opravljeno delo«. Predsednica države namreč svoje delo opravlja preko časovnih zakonskih maksimumov, ki jih določa zakon o delovnih razmerjih. V uradu predsednice so namreč po poročanju Pop tv na ministra Klemna Boštjančiča naslovili dopis, v katerem se sprašujejo o ustavni skladnosti drugega odstavka 23. člena zakona o sistemu plač v javnem sektorju, po katerem predsednica države in njeni funkcionarji niso upravičeni do nobenega dodatka, razen dodatka na delovno dobo. Kar pa je velika razlika od drugih funkcionarjev in javnih uslužbencev. Vprašanje, ki se ob tem postavlja, je, ali morajo Nataša Pirc Musar oz. njeni zaposleni delati preko svojega delovnega časa, funkcija predsednika republike je v Sloveniji namreč pretežno reprezentativna in  pobudna. Kako je drugje?

Pristojnosti drugih predsednikov držav

Predsednica republike Slovenije Nataša Pirc Musar v primerjavi z ureditvijo Italije ali Madžarske nima niti možnosti veta ali možnosti, da bi v državnem zboru sprejeti zakon poslala v ustavno presojo. Slovenska predsednica nima širokih pristojnosti, njena funkcija je bolj ali manj protakolarna, je pa sama naklonjena širitvi svojih pristojnosti (vir: N1). Italijanskega predsednika za razliko od slovenskega izvoli parlament, njegov mandat pa traja sedem let. Tako kot naša predsednica ima relativno šibke pristojnosti, ki pa se krepijo in pridobivajo na veljavnosti v času izrednih dogodkov. Največ politične moči izkazuje pri možnosti veta in pa imenovanju predsednika vlade, ko nobena politična stranka ali morebitna koalicija nima večine v parlamentu. Sicer pa italijanska ustava predvideva institut sopodpisa, kar pomeni, da vse akte in zakone poleg predsednika sopodpiše minister za pristojni resor ali / oziroma predsednik vlade.

Predsednik Hrvaške je tako kot naša predsednica izvoljen na neposrednih volitvah, njegov mandat traja pet let. Po ustavi predstavlja državo doma in v tujini ter odgovarja za obrambo neodvisnosti in teritorialne celovitosti države. Predsednik Hrvaške je vrhovni poveljnik oboroženih sil. V skladu z veljavno zakonodajo imenuje in razrešuje vojaške generale. Na predlog obrambnega ministra odloča o napredovanju vojakov. Na predlog sabora razglaša vojno stanje in mir. Ob konsenzu s premierjem predsednik imenuje direktorja varnostno-obveščevalne agencije, kar je gotovo širša pristojnost od slovenskega predsednika. Po ustavi predsednik skupaj z vlado sodeluje pri oblikovanju in izvrševanju zunanje politike. Na predlog vlade in ob sopodpisu predsednika vlade določa o napotitvah zunanjepolitičnih misij oz. odpiranju konzularnih predstavništev. Prav tako imenuje in razrešuje diplomatske predstavnike države.

Predsednica Madžarske je prav tako voljena neposredno, njen mandat traja pet let. Njena vloga je večinoma ceremonialna, čeprav ima širše pristojnosti kot Nataša Pirc Musar, saj ima poleg razpisa volitev in pravice do imenovanj tudi pravico do veta. Prav tako lahko na ustavno sodišče predlaga presojo sprejetega zakona oz. zakonodaje.