Za izdelavo, dobavo in postavitev petih stražarskih hišk so bili predhodno izvedeni štirje neuspeli postopki javnih naročil in zadnji, ki je bil pod vodstvom notranjega ministra Boštjana Poklukarja, uspešno zaključen. »Cene potencialnih izvajalcev, ki so oddali ponudbe na izvedenih javnih naročilih potrjujejo, da je cena iz okvirnega sporazuma realna,« so nakup, ki ga lahko primerjamo z nakupom prestižnega stanovanja v prestolnici, opravičili na ministrstvu. Skoraj polmilijonski posel je minister Poklukar oddal podjetju KIG z Iga. Gre za podjetje, ki se je na javno naročilo prijavilo že leta 2022, pa ni bilo izbrano. In to kljub najnižji ceni med tremi ponudniki, ki pa je bila za finančne okvire tedanjega državnega proračune še vseeno previsoka.

Projekt stražarskih hišic, ki ga je minister Poklukar pod Šarčevo vlado začel leta 2018, je po štirih letih stagnacije doživel epilog pod Golobovo vlado.

To je kronologija poteka javnih naročil za stražarske hišice:

1. Leto 2018: začetek projekta pod Šarčevo vlado

⦁ Naročnik: Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ), minister Boštjan Poklukar
⦁ Naročilo: Priprava idejne zasnove in projektne dokumentacije
⦁ Izvajalec: Studio Krištof
⦁ Vrednost: 20.500 evrov.

Arhitekt Tomaž Krištof je zasnoval stražarske hišice kot del mestnega pohištva in predprostora državnih institucij. Hišice so bile zasnovane kot funkcionalni objekti z neprebojnimi stenami, ogrevanjem in hlajenjem.

⦁ Naročilo: Izdelava, dobava in postavitev stražarskih hišic

Javno naročilo ni uspelo, ker ponudnik ni imel vsaj ene ustrezne reference na področju izdelave urbane opreme.

2. Med letoma 2020–2022: dve naročili in ustavitev projekta pod Janševo vlado

⦁ Naročnik: MNZ, minister Aleš Hojs
⦁ Naročilo: Dve javni naročili za stražarnice (2021 in 2022)

Kljub dodatnemu pregledu ponudb, ki je pokazal, da so tehnične zahteve izpolnjene, je bila zaradi previsokih cen naročnik prisiljen zavrniti vse ponudbe kot nedopustne zaradi “načela gospodarnosti, učinkovitosti ter uspešnosti porabe javnih sredstev”. Ponudbena vrednost je presegla zagotovljena sredstva naročnika za več kot polovico. In to celo po tem, ko je ministrstvo zagotovljena sredstva za javno naročilo iz leta 2021 iz 277.980 € leto pozneje dvignilo na 365.000 €!

Podjetje KIG je leta 2022 oddalo ponudbo v vrednosti 420.534,44 €, ki je bila po oceni ministrstva previsoka za dobrih 15 odstotkov. Druga dva ponudnika sta prekoračila ceno celo za 63 in 88 odstotkov!

3. November 2022: nov razpis pod Golobovo vlado

⦁ Naročnik: MNZ, ministrica Tatjana Bobnar (odstopi 7. decembra), zamenja jo Boštjan Poklukar, ki uspešno izpelje in zaključi naročilo. 

Sredstva za javno naročilo ministrstvo poveča za skoraj 100.000 €.

⦁ Objava: Razpis je bil objavljen tako v slovenskem kot evropskem uradnem listu.

4. Maj 2023: izbran je izvajalec KIG, d. d., Ig (Oddana ponudba podjetja Imexa, d. o. o., je bila ocenjena kot nedopustna.)

⦁ Pogodba: Okvirna vrednost znaša 447.732,67 evra z DDV, s predvideno izdelavo petih stražarskih hišic v obdobju treh let.
⦁ Posebnost: Pogodba vključuje določilo o prilagoditvi cen v skladu z inflacijo, če kumulativna sprememba cen življenjskih potrebščin preseže štiri odstotke. To velja tudi za deflacijo, prilagoditev pa je omejena na največ 80 % inflacije. Od sklenitev sporazuma med MNZ in izvajalcem KIG je preteklo že več kot 12 mesecev.

Življenjske potrebščine so se v enem letu od podpisa pogodbe v povprečju podražile za 2,5 %. Rok za dostavo hišic je raztegnjen na tri leta. Do zdaj so dostavili dve hišici!

Indic, da so bila proračunska sredstva zlorabljena?!

Postopek javnih naročil v Sloveniji temelji na strogi zakonodaji, ki določa, da so ponudbe nad proračunom avtomatično nedopustne. V letu dni, od aprila 2022 do aprila 2023, pa je ministrstvo proračun za stražarnice iz 365.000 evrov povečalo za skoraj 100.000 evrov. Skoraj toliko, kot nas bo stala ena stražarnica, velika dobra dva kvadratna metra, v kateri so zložljiv stol, omari, električni radiator, klima. V istem obdobju je bila inflacija 12-odstotna, kar ne upraviči tolikšnega povišanja sredstev.

»Ne razumem zakaj se je Poklukar odločil za tako drag posel. To je absolutno nesorazmerno. Ob nesorazmerno visokih cenah teh hišk se že iz aviona vidi indic, da so bila proračunska sredstva zlorabljena,« je naročilo komentiral državnik iz visokih političnih krogov, ki pa ni želel biti imenovan. »Zelo in res zelo je pomembna varnost policista in osnovni pogoji dela, vendar pa skoraj 100.000 evrov za dva kvadratna metra, je nemogoča cena.«

In ta bo po izteku triletnega obdobja, ko bodo postavili še preostale tri hišice, lahko še višja, glede na to, da je v dokumentu zapisano, da gre za okvirno ceno. Kaj dejansko pomeni okvirna cena? Na MNZ pojasnjujejo, »da so cene po okvirnem sporazumu okvirne, ker vključujejo 10 % nepredvidenih del kot tudi popis del za gradbeno-obrtniška in instalacijska dela za postavitev in priključitev hiške na instalacije, ki se ga obračuna po dejansko izvedenih količinah. Zato je dejanska obračunana vrednost znana šele po izvedbi vseh del za postavitev posamezne stražarske hiške in se razlikuje od vrednosti iz okvirnega sporazuma.« 

Ponudnika najprej zavrnili zaradi previsoke cene, v letu dni zmagal še z višjo ponudbo

Podjetje KIG, ki je bilo še leta 2022 zavrnjeno zaradi previsoke cene, je v letu dni svoj izdelek podražilo za dobrih 27.000 evrov. Pod Golobovo vlado je nova, zvišana cena kar naenkrat sprejemljiva za javne finance. Je kdo ministra Boštjana Poklukarja povprašal glede zapravljivosti in neracionalne porabe proračunskega denarja v obdobju, ko se Slovenija še pobira po katastrofalnih poplavah in so prizadeti še vedno brez doma, ljudje zaradi skoraj enoletne stavke zdravnikov nimajo dostopa do zdravstvene oskrbe in morajo sami plačevati storitve, ko pokojnine zaostajajo za cenami rasti življenjskih potrebščin, cene energentov letijo v nebo, najslabše plačani javni uslužbenci pa tudi po načrtovanem dvigu plač ne bodo deležni povišice, s katero bi lahko napolnili osnovno košarico živil. Zapravljanje davkoplačevalskega denarja za stražarnice je tudi v posmeh vsem policistom, ki kljub težkim in vedno bolj nevarnim razmeram ostajajo zvesti poklicu, medtem ko njihove plače ne odražajo tveganosti dela in se na letni ravni niso povečale sorazmerno s podražitvijo projekta stražarnic. 

Policijske hišice ministra Boštjana Poklukarja za slabega pol milijona evrov proračunskega denarja kljub vprašljivi porabi davkoplačevalskega denarja iz vidika racionalnosti in gospodarnosti med koalicijskimi partnerji niso sprožile vprašanj o njegovi odgovornosti, kot jih je recimo nakup stavbe na Litijski. Ker je minister iz prave stranke? Podpisnik sporazuma je Senad Jušić, ki ga je vlada nastavila za šefa Policije po razrešitvi njegovega predhodnika Boštjana Lindava.

Lindav je pred upravnim sodiščem včeraj uspel dokazati, da je bil sklep uradniškega sveta, da Jušić izpolnjuje pogoje za mesto generalnega direktorja policije, nezakonit. Ali lahko ta dokazana nezakonitost vpliva na razveljavitev sporazuma? Na ministrstvu za notranje zadeve so v odzivu na sodbo zapisali, da Jušić ostaja generalni direktor policije, saj sodišče ni odločilo, da ne izpolnjuje natečajnih pogojev. Medtem ko v koaliciji in opoziciji menijo, da bi morali razpis ponoviti, pričakujejo tudi primerno ukrepanje notranjega ministra Poklukarja v luči spoštovanja pravne države. Kaj vse to pomeni za posel s stražarnicami, pod katerega je podpisan Jušić, nam z ministrstva še niso odgovorili. 

Glede na ceno, ki jo bomo na koncu plačali davkoplačevalci, in lahko še zraste, smo na preiskovalno.si že preverili, ali je ta cena optimalna. 

Strokovnjaki iz orožarskih krogov pa so nam jasno razložili, da bi lahko bila končna cena hišic trikrat nižja, če bi pri izdelavi uporabili sodobnejše balistične materiale, ki ne zagotavljajo samo večje varnosti, ampak so lažji in predvsem cenejši. Ti materiali so že na voljo tudi v Sloveniji.

Podjetje Kig, ki bo še tri hišice izdelalo do leta 2027, je sicer poznano po proizvodnji registrskih tablic in prometne signalizacije, razvijajo tudi varovane kolesarnice. Kolesarnico za električna kolesa so izdelali tudi za družbo Gen-I.