Dom za starejše

DSO pod kamerami. / Freepic

Kako je poskrbljeno za premoženje starejših v DSO? Vlom na recepcijo doma za starejše občane v Mariboru, izginula denarnica, krznen plašč, nakit, torbica za osebno nego. To so nekateri ukradeni predmeti, ki jih pogrešajo svojci v različnih domovih za starejše občane v Ljubljani. Preverili smo, kako za osebne predmete starejših skrbijo v ljubljanskih DSO. V enem so naročili celo detektivsko agencijo. Preverili smo, kje uporabljajo nadzorne kamere in koliko video nadzora je sploh primernega v oskrbi starejših? Je nadzor v domovih za starejše občane( DSO) orodje varnosti ali orodje vdora v zasebnost?

V Sloveniji ni dovoljeno snemanje stanovalcev DSO v njihovih sobah. Poleg različnih pravic, ki jih ščitijo (pravica do zasebnosti, pravica do varstva osebnih podatkov), je ena najpomembnejših pravica do dostojanstva. Več kot polovica starejših v domovih ima sicer težave z demenco. Kraje so mogoče, vendar pa imajo po naših ugotovitvah v ljubljanskih DSO urejen sistem nadzora, odziva in sodelovanja s policijo ter svojci. Najpogosteje starejši svoje osebne stvari založijo. So pa domovi posnetke videonadzornega sistema v določenih primerih kraj že predali policiji, če je ta od njih to zahtevala. 

Informacijski pooblaščenec in sodišče

Eden od DSO je informacijskemu pooblaščencu (IP) postavil vprašanje o vzpostavitvi videonadzora dementnih stanovalcev v bivalni enoti s 24 stanovalci in 13 zaposlenimi, kjer bi kamere postavili na področje glavnih vhodov v objekt ter dveh vhodov, ki so namenjeni izhodom stanovalcev in zaposlenih s hodnika objekta na travnato površino. Pojasnili so še, da bi videonadzor izvajali zgolj z namenom zagotavljanja varnosti ljudi in premoženja ter stanovalcev. IP v svojih predlogih ni prepovedal vzpostavitve videonadzornega sistema na vhodih v objekt in zunanjih delih, vendar pa je opozoril, da so ustanove, ki izvajajo varstvo starejših, tudi po sodbi Upravnega sodišča, št. II U 195/2014,dolžne zagotavljati stalno prisotnost ustrezno usposobljenih oseb 24 ur dnevno, saj tega ni mogoče nadomestiti z videonadzorom. Daljši odgovor informacijskega pooblaščenca najdete tu.

Zbrali smo podatke o krajah in nadzoru v DSO po Ljubljani:

DSO Moste

V primeru kraje ali izgube, o kateri jih seznanijo stanovalci, primerno ukrepajo. V letošnjem letu je bila ena kraja, ki je tudi prijavljena policiji in je še v reševanju. Zgodi se pa tudi, da stanovalci založijo svoje stvari, pozabijo, kam so jih odložili, in se po navadi še isti ali naslednji dan najdejo. Vsekakor se zavedajo, kako pomembna je varnost stanovalcev in njihovih osebnih stvari. Dom je pod kamerami, in sicer v skladu z zakonodajo, kar jim omogoča varovanje stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev, obenem pa varovanje samega doma, njegove okolice kot tudi opreme v domu. Zaradi varnosti stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev je s sistemom nadzornih kamer omogočen nadzor izstopa ter vstopa v dom in nadzor domske okolice. V skladu z zakonodajo kamere niso dovoljene in nameščene v sobah stanovalcev, straniščih, kopalnicah, v dvigalih, pisarnah in garderobah za zaposlene.

DSO Fužine

V letošnjem in lanskem letu stanovalci niso prijavili kraj. Občasno je bila kakšna izgubljena denarnica, ki se je potem našla v sobi. Če bi imeli primere kraj, bi to verjetno prijavili policiji. Objekti, ki so pod videonadzorom, so: glavni vhod, parkirišče ter vsi stranski (požarni) izhodi, ki bi lahko predstavljali potencialno nevarnost vstopa nezaželenih oseb.

DSO Vič - Rudnik

Varnost  stanovalcev - in seveda tudi varnost njihovega imetja - je njihova pomembna skrb. Zavedajo se, kako pomembno je, da se stanovalci v domu počutijo varno in da so njihove osebne stvari zaščitene. Ob sprejemu stanovalce in svojce zato podrobno seznanijo z možnostmi varne hrambe vrednih predmetov in denarja. V primeru izgube ali kraje takoj ukrepajo. Zaposleni v bivalnih enotah skrbno dokumentirajo vse prijave in jih takoj posredujejo v socialno službo, ki stanovalcu nudi celovito podporo pri iskanju izgubljenih stvari. V primeru, da stvari ni mogoče najti, obvestijo pristojne organe. Sistem nadzornih kamer, ki pokriva številne točke v domu, jim omogoča skrb za varnost stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev doma, nadzor vstopa in izstopa v dom ter varovanje nepremičnin in opreme v domu in njegovi okolici. Kamer ni dovoljeno nameščati v garderobah za zaposlene, v dvigalih, toaletnih in kopalniških prostorih, sobah za stanovalce ter v pisarnah zaposlenih. V letu 2023 so v obeh enotah skupaj zabeležili 12 prijav o izgubi osebnih premetov ali denarja, v letu 2024 pa v obeh enotah beležijo 6 takih prijav. Prizadevajo si, da bi bilo takšnih primerov čim manj, in odločno ukrepajo, če se zgodijo. S stanovalci se pogovarjajo o ustrezni skrbi za vrednejše predmete in denar, v sodelovanju z lokalno policijsko postajo pa so organizirali tudi predavanje o samozaščitnem ravnanju.

DSO Bežigrad

Ena od najpomembnejših nalog doma je zagotavljanje varnosti in zasebnosti stanovalcev. Stanovalce in svojce ob sprejemu podrobno seznanijo, kako je najbolj primerno ravnati z vrednimi predmeti in denarjem v času bivanja v domu. Seznanijo jih tudi z možnostmi hrambe denarja in vrednih predmetov, da bi jih razbremenili skrbi. V letošnjem letu so jih stanovalci obvestili o pogrešanem denarju oziroma drugih osebnih predmetih trikrat. Takoj, ko izvejo za dogodek, ukrepajo. Socialna delavka nudi stanovalcu vso potrebno pomoč in podporo. V primeru, da dom sam s svojimi postopki ne more razrešiti dogodka v stanovalčevo korist oz., v kolikor se stanovalec strinja, to prijavijo policiji, s katero zelo dobro sodelujejo v postopkih preventive in zaščite premoženja stanovalcev. Videonadzorni sistem v domu je določen s Pravilnikom o videonadzornem sistemu in jim pomaga pri učinkovitejši skrbi za varnost in varovanje stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev. Z videonadzornim sistemom se nadzorujejo vsi vhodi oz. izhodi, neposredna okolica doma, ki je v upravljanju doma, in hodniki v kletnih prostorih doma. Kamer ni dovoljeno namestiti v garderobah osebja, dvigalih, sanitarnih prostorih in sobah stanovalcev, so zapisali.

DSO Šiška

Stanovalci večkrat potožijo, da pogrešajo denar ali osebne predmete, kar vzamejo resno in vedno raziščejo. Večinoma se izkaže, da so denar ali osebne predmete založili in jih skupaj z njimi najdejo ali pa so pozabili, da jih je odnesel kdo od svojcev, zato vedno sodelujejo tudi s svojci. Pred leti je stanovalka prijavila krajo zlatnine, vredne več tisoč evrov  in poklicala policijo, izkazalo se je pa, da je zlatnino shranila njena hčerka. Konec lanskega leta in v začetku letošnjega leta so stanovalci in stanovalke javili 6 kraj denarja in osebnih predmetov, ki jih niso mogli razjasniti oz. najti pogrešanega, zato so jih prijavili policiji. Ker so se dogajale v krajšem časovnem obdobju, so najeli detektivsko agencijo, ki je opravila razgovore z zaposlenimi in s stanovalci, rezultate so predali policiji. Ker preiskava še poteka, o podrobnostih ne morejo govoriti. Pred leti so prejeli eno zaposleno, ki je brez vednosti stanovalke dvigovala denar z bankomata. Z njo so prekinili delovno razmerje iz krivdnih razlogov, je pa zadeva dobila epilog na sodišču, kjer je dobila pogojno kazen 2 leti zapora s tem, da mora vrniti denar. V domu imajo kamere samo na vhodih v dom, medtem ko jih v notranjosti nimajo. Kljub temu da ima kar okoli 60 % stanovalcev katero od oblik demence, vselej resno pristopijo k vsaki najavi, da stanovalci kaj pogrešajo, četudi se potem izkaže, da ni šlo za krajo. Skrb za varnost in kvalitetno bivanje je naša prioriteta in poslanstvo, zato jim je v interesu, da situacijo raziščejo in najdejo morebitnega storilca, saj imajo nično toleranco do tovrstnih dejanj.

DSO Center

V zavodu stanovalci včasih obvestijo zaposlene, da pogrešajo kakšen kos oblačila, ki se kasneje skoraj vedno najde v drugi sobi, shrambi ali v pralnici. V primeru, da stanovalec pogreša denar, se takrat obrne na socialno službo, ki v dogovoru s stanovalcem in svojci obvesti tudi policijo. Nadaljnje delo policije zavod ne spremlja – ostaja samo komunikacija med stanovalcem  in policijo. Zavod že ob samem sprejemu v zavod obvesti stanovalca in svojce, da naj v zavod ne prinašajo večje vsote denarja ali kakršne koli druge vredne predmete (naj jih hrani izven zavoda ali pri svojcih). V kolikor stanovalec nima svojcev, potem ima možnost, da večjo vsoto denarja (če jo ima) deponira v domskem sefu. Vsak stanovalec lahko zaklene svojo sobo, ko jo zapusti, prav tako ima v sobi omarice na ključ, v kolikor želi svoje predmete še dodatno zavarovati. Zavod ima instaliran videonadzorni sistem. Videonadzor je namenjen zagotavljanju varnosti  skupnih dohodnih prostorov (komunikacijske poti) znotraj  zavoda in nadzora vstopa v objekte zavoda.Videonadzor je nameščen  v skupnih dohodnih prostorov (komunikacijske poti) znotraj  zavoda in na vstopu v objekte zavoda.  Individualni prostori stanovalcev in zaposlenih niso pod videonadzorom. V kolikor policija želi/zahteva vpogled v video posnetke, se jim ta vpogled tudi omogoči.

DSO na območju Maribora

Iz PU Maribor so nam avgusta napisali, da so bili julija in avgusta (do 7. 8.) obveščeni o več primerih kaznivih dejanj s področja premoženjske kriminalitete v domovih starejših občanov na območju PU Maribor, predvsem je šlo za tatvine manjših zneskov gotovine v različnih domovih, v enem pa za vlom v poslovne prostore, kjer je bila odtujena gotovina - v skupni vrednosti je bila, po nestrokovni oceni, v tem primeru povzročena škoda v višini 2.500 eur, o kaznivem dejanju policisti še zbirajo obvestila. Na dodatno vprašanje o podatkih do novembra pa so napisali, da novih kaznivih dejanj s področja premoženjske kriminalitete v domovih za starejše občane ni bilo.

Z ministrstva za solidarno prihodnost so nam v povezavi s hrambo denarja uporabnikov v DSO napisali, »da domovi skladno s sprejetimi pravilniki o hrambi denarja uporabnikov socialnovarstvenih storitev lahko hranijo denar stanovalcev.«

Slika je simbolična
Pixabay

O videonadzoru zaradi nasilja, ne pa kraj

O uporabi videonadzora v domovih za starejše občane je več govora takrat, ko je v ospredju domnevno nasilje, ne pa kraje. V Sloveniji smo se ob izbruhu nasilja v primeru negovalke, ki je varovanko doma ščipala in vse skupaj posnela in celo objavila na tik-toku spraševali o tem, koliko je prikritega nasilja nad starejšimi za štirimi stenami?Kje so meje med varnostjo in zasebnostjo?

Kot je za Žurnal povedala Darinka Klemenc iz Združenja za dostojno starost Srebrna nit, snemanjeali druge vrste nadzora ne spadajo v dom za starejše občane, kjer prebiva starejša oseba, še posebej, če se s tem ne strinja. Podatkov o primerih nasilja nad starejšimi s strani zdravstvenega osebja v domovih za starejše v Sloveniji ni, pravi. Policija sicer letno obravnava 5000 kaznivih dejanj nasilja nad starejšimi, število pa se vsako leto poveča za 300. A koliko jih je v DSO, ni znano. Klemenc poudarja, da se pacienti, ki so deležni nasilja s strani zaposlenih v institucijah, redko odločijo za prijavo nasilnega dogodka, saj so pogosto odvisni od pomoči povzročitelja, zaradi nasilja pa so lahko prizadeti, ustrahovani, občutijo sram in krivdo. O nasilju pogosto molčijo tudi zaradi tega, ker mislijo, da jim ne bo nihče verjel. Opozorila je še, da je potrebno biti pozoren na vse oblike nasilja - tudi tiste, ki se na prvo žogo zdijo kot žaljivka (Vir).

V Evropski uniji so pravila glede videonadzora urejena z uredbo o varstvu osebnih podatkov GDPR ter drugih zakonih, ki varujejo človekove pravice. Po večini evropskih držav tako v  sobah stanovalcev klasičnih domov za starejše ni dovoljeno snemanje razen v izjemnih medicinskih primerih ali posebnih okoličinah,  če je soba denimo v kateri je en stanovalec in so pridobljene vse privolitve zakonitih zastopnikov in so za to podani varnostni elementi (pobeg, huda demenca). Tudi v EU velja, da so videonadzori uporabljeni v skupnih prostorih ali zunanjih prostorih ob upoštevanju pravice do zasebnosti. 

Amerika je drug svet. Pri orožju, smrtni kazni in nadzoru starejših

V Ameriki so nekatere zvezne države dovolile uporabo nadzornih kamer v sobah domov za starejše, vendar pod določenimi pogoji. Zakonodajo o nadzoru so po Oklahomi, Novi Mehiki in Teksasu uvedle še Illinois, Missouri, Minnesota, Kansas in Louisiana. Pravila v teh državah vključujejo pridobitev vrste soglasij od vseh sostanovalcev, označevanje sob, kjer se kamere nahajajo zaradi zasebnosti drugih stanovalcev. Kot poročajo različni mediji, je Missouri sprejel zakon leta 2020, ki omogoča družinskim članom ali zakonitim zastopnikom, da vgradijo kamere v sobe pod določenimi pogoji. Kamera mora biti vidno nameščena, vsi sostanovalci morajo podati soglasje, družina pa krije stroške namestitve in vzdrževanja. Ti zakoni se razlikujejo po podrobnostih, na primer glede zasebnosti v zvezi s snemanjem zvoka ali obveščanjem obiskovalcev. Hkrati države poskušajo upoštevati zasebnost vseh v domu in preprečiti nezakonito snemanje (Vir)(Vir).

Zadnja razkritja

8. 12. 2024

high-angle-patient-psychologist

Boj za monopol in nadzor nad zdravstenimi milijoni

Starši otroka, ki je tragično končal svoje življenje, že tri leta čakajo na psihiatra. Deklica, ki je doživela spolno zlorabo, se zateka v alkohol, se reže in prisilno hujša. K psihiatru, ki jo je obravnaval na hitro, noče več. Golobova vlada področje duševnega zdravja prepušča sivemu polju možnih zlorab in zaslužkarskih interesov, čeprav je v koalicijski pogodbi obljubljala drugače. Psihoterapijo lahko izvaja vsak, ki odpre popodanski s. p. Nadzora ni, šarlatani in večživkarji v javnem in zasebnem sektorju pa obrnejo na stotisoče evrov. Na škodo pacientov. Da se področje uredi z zakonom, zato nobenemu ni v interesu.

Preberi več

3. 12. 2024

Zavod Jutro referendum

Za ohranitev privilegijev izsilili referendum na račun nemočnih

V nedeljo se bodo Kočevci na referendumu odločali o prihodnosti dolgotrajne oskrbe v svoji občini. Po več težkih očitkih o slabem vodenju, zlorabah in sistemskih pomanjkljivostih, zaradi katerih so številni oskrbovanci Zavoda Jutro ostali brez osnovne nege, hrane in dostojanstvene obravnave, je Občina Kočevje sprejela odločitev, da ustanovi javni zavod za oskrbo starejših. Zavod Jutro, zasebni koncesionar, pa je izsilil referendum in z zavajajočo propagando in vprašanjem zlorablja demokratični institut, ki bo Občino stal med 60.000 in 80.000 evri. Ta denar bi lahko koristneje porabili za neposredno oskrbo starejših. Nepravilnosti in zlorabe v zavodu pa se stopnjujejo.

Preberi več

Naroči se na naše e‑novice

Zahvaljujemo se vam za prijavo.

Na vaš e-naslov boste prejeli potrditveno sporočilo.

Prišlo je do napake. Preverite podatke v obrazcu in poskusite ponovno.

Teme