Tako o sebi kot političarki pravi Urška Klakočar Zupančič, s katero smo se pogovarjali pred skorajšnjim začetkom parlamentarnih počitnic. V intervjuju je predsednica državnega zbora, ki s svojimi ekscentričnimi nastopi pogosto razburka domači politični prostor, zaradi česar ji kritiki očitajo svojeglavost, spregovorila o dosedanjem delu državnega zbora ter sodelovanju z vlado in njenim predsednikom. Ni skrivnost, da je v preteklosti med Urško Klakočar Zupančič in premierom Robertom Golobom prihajalo do trenj, a se je prva med poslankami vprašanju o njunem političnem razhajanju diplomatsko izognila – je pa med vrsticami potrdila, da je do poziva k njenemu odstopu s funkcije predsednice državnega zbora lani vendarle prišlo. Bolj neposredno je Urška Klakočar Zupančič okrcala neuresničevanje odločb ustavnega sodišča, k čemur so se stranke vladne koalicije zavezale v koalicijski pogodbi, počasnost vlade pri pripravi in izvedbi reform ter premierov odnos do državnega zbora.

Video: Matej Krže

Novinar: Žiga Fabjan

Poslanke in poslanci trenutnega sklica državnega zbora, ki mu predsedujete, ste zakorakali v drugo polovico mandata. Če se ozrete nazaj, na cilje, ki ste si jih zastavili ob nastopu funkcije … Kje ste bili pri vašem delu uspešni in kje vam je spodletelo?

Če govoriva o ciljih, ki jih dosega parlament, sem zelo zadovoljna. Državni zbor deluje tekoče, deluje učinkovito. Obravnava vse predloge zakonov, ki so vloženi, in tudi vse druge predpise in sklepe, o katerih odloča državni zbor. Zadeve se tekoče obravnavajo. Zadovoljna sem tudi z nekoliko višjo politično kulturo oziroma kulturo govora v parlamentu. Seveda se še dogajajo besedni dvoboji, ki so lahko neprimerni. Ampak na splošno pa se mi zdi, da se je nekoliko dvignil nivo retorike v državnem zboru. Tudi zaupanje ljudi v delo državnega zbora, je kar solidno. Glede na zadnje raziskave je tudi nekoliko višje kot zaupanje v delo vlade.

Kako pa gledate na vsebinsko plat razprav – imate občutek, da jih zasenči parlamentarni cirkus, kakršnemu smo bili priča ob glasovanju o proračunu, torej enem najpomembnejših dokumentov v državi? Takrat smo med drugim poslušali tudi o kozmičnem dežju.

Zagotovo nekaj parlamentarnega cirkusa je prisotnega … in verjetno bo vedno tako. Čustva se razgrejejo, to je čisto človeško. Sicer pa ugotavljam, da so razprave precej vsebinske. Morda bi se morali bolj osredotočati na vsebinski del razprav, ki je daljši in tudi bolj dolgočasen, če govoriva o tem, kako slikovito se poslanke in poslanci izražajo. Ne bi rekla, da vzkliki ali »vložki« zasenčijo vsebino.

Kako pa ste zadovoljni s prisotnostjo poslancev na sejah? Spomnimo, da ste dvignili kar nekaj prahu, ko ste poimensko naštevali poslance, ki svoje odsotnosti niso opravičili.

Mislim, da je bila to ena dobrih potez. Poslanke in poslanci so prisotni na sejah. Ob začetku seje, ko se ugotovijo uvodne formalnosti, ko se sprejme dnevni red, so poslanke in poslanci vedno prisotni. Pri obravnavi posameznih vprašanj niso prisotni vsi, kar je tudi logično, ker se vsi ne ukvarjajo z vsako vsebino … in se tudi ne morejo, ker imajo nekateri imajo zanimanje ali strokovno znanje z enega področja, drugi z drugega področja. Tudi pri glasovanju nimamo nobenih težav. Poslanci se redno opravičujejo in ta opravičila redno spremljam.

No, tudi v tem sklicu smo imeli primere, ko dnevnega reda niste potrdili v prvem poskusu, ravno zaradi tega, ker na seji ni bilo prisotnih dovolj poslank in poslancev.

Ja, to se je tudi že zgodilo. In če se je to zgodilo, so sledile posledice za poslanke in poslance.

Bi morali poslancem v primeru, da so s seje neupravičeno odsotni, trgati del od plače?

To ureja ena izmed določb v poslovniku državnega zbora …

… ki pa se uporabi izjemno redko.

Menim, da se uporablja. Nekateri v tem sklicu so bili kar nejevoljni, ker se je to zgodilo. Je pa res, da se poslovniška določba uporablja ob glasovanju, torej če poslanke in poslanci niso prisotni ob glasovanju. Menim, da je poslanska služba kot vsaka druga, poslanka ali poslanec mora biti prisotni na sejah državnega zbora. To ne pomeni, da mora sedeti v plenarni dvorani, če ima drugo pomembnejšo obveznost oziroma se z poslanka ali poslanec z vsebino v času razprave ne ukvarja. Tako da ne bi rekla, da omenjena določba nima svojega učinka, da se poslankam in poslancem trga od plače.

Če nadaljujeva s plačami: ustavno sodišče je prehitelo državni zbor, ki še vedno ni izpolnil ustavne odločbe, in samo določilo višino sodniških plač. Ste nekdanja sodnica – kaj menite o tem, da vladajoča politika ne izpolnjuje ustavnih odločb, kljub danim zavezam, da jih bo spoštovala?

Poudariti moram, da zagotovo ne moremo biti zadovoljni s tem, da se ustavnih odločb ne izpolnjuje. Dejstvo pa je, da imamo nekaj ustavnih odločb, ki so ostale neizvršene. Med drugim so to ustavne odločbe, ki so se nanašale na zakon o parlamentarni preiskavi in so bile leta neizvršene. Ravno te ustavne odločbe naslavljam z novelo zakona o parlamentarni preiskavi (v parlamentarni postopek jo je vložila prav Urška Klakočar Zupančič op. a.).

Kar se sodniških plač tiče, sem vedno podpirala njihovo uskladitev s plačami ostalih funkcionarjev. Plače morajo sodnicam in sodnikom zagotavljati materialno neodvisnost, ker samo tako so lahko neodvisni in nepristranski pri sojenju. V parlamentarno proceduro je bil vložen zakon, ki je naslavljal problematiko poslanskih plač, na katero je opozorilo ustavno sodišče. Je pa res, da je ustavno sodišče potem naknadno samo poseglo v plače in prehitelo ta predlog zakona.

S tem je ustavno sodišče pravzaprav porušilo tudi razmerje med poslanskimi in sodniškimi plačami. Boste predlagali, da se poslanske plače v prihodnje zvišajo?

Zagotovo ni dobro, da so se razmerja spet porušila. Že prej niso bila v redu in sedaj spet ne bodo v redu. Zavzemala bi se, da so plače funkcionarjev primerljive med seboj, ne bi pa rekla, v katero smer morajo iti. Plače morajo biti dostojne, da bodo ljudje z njimi lahko živeli in dobro opravljali svoje delo.

Aktualno vlado čaka še kar nekaj dela na področju reforme javnega plačnega sistema.

To je trd oreh, pogajanja so trda. Vidim pa, da se stvari premikajo. Stava na upravnih enotah se je končala, kar me zelo veseli in mi daje upanje, da bo sporazum dosežen.

Če se vrneva k delu poslank in poslancev. V njihov delokrog sodijo tudi službene poti v tujino, ki pa jih javnost včasih dojema kot poslanski turizem. Tudi vi ste veliko potovali. Kje je po vašem ločnica med službeno potjo, ki je v dobrobit dela poslank in poslancev ter države, in poslanskim turizmom?

To ni noben poslanski turizem. Pot poslank in poslancev ter tudi moje poti v tujino so izredno naporne. Gre za kratke poti, programi so natrpani. Jaz osebno se srečujem z najvišjimi predstavniki oblasti v drugih državah: s predsedniki parlamentov, predsedniki vlad, zunanjimi ministri in tudi s predsedniki držav. Velikokrat obiščem tudi Slovence, ki živijo v tujini. Daleč od tega, da bi bil to kakršenkoli turizem. To je delo, ki ga mora v tujini opraviti predstavnik oblasti, da predstavi našo državo in njena stališča, da naveže stike in se dogovori o sodelovanju med državami … bodisi je to politično bodisi gospodarsko sodelovanje ali pa sodelovanje na kulturnem področju. Nikakor ne bi rekla, da so tovrstne službene poti turistične. Časa za to, da bi se odpočil, je zelo malo. Prideš v hotel in se preoblečeš za naslednje srečanje. In takoj, ko je programa konec, greš nazaj domov.

Če vas vprašam konkretno: ali je službena pot na Bali, kjer je potekal Svetovni forum o vodah (maja sta se ga na indonezijskem otoku Bali udeležili poslanka SDS Anja Bah Žibert in nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek; državni zbor je za pot in tridnevno bivanje skupaj odštel 5000 evrov op. a), primer poslanskega turizma?

Mene tam ni bilo. Verjamem pa, da sta se poslanki, ki sta tja potovali, udeležili konference. Dvomim, da je potekala na kakšni obali, pač pa da je potekala cel dan.

Če se dotakneva se sodelovanja državnega zbora in vlade: odnos med državnim zborom ter vlado in njenim predsednikom se navzven kaže tudi na simbolni ravni oziroma s simbolnimi dejanji. Na predvečer dneva državnosti se je premier Robert Golob udeležil državne proslave na Kongresnem trgu, ne pa tudi slavnostne seje državnega zbora. Takrat ste dejali, da ste žalostni.

Žal mi je, da se premier ni uspel udeležiti slavnostne seje državnega zbora. Gre za simbolno, kratko sejo, s katero se obeleži neko dejanje iz preteklosti, se mu da pečat in se spomni na dogodke iz preteklosti. Srčno upam, da bo premier našel čas, da se bo v prihodnosti teh sej tudi udeležil.

Tudi zato, ker sta do Kongresnega trga iz do državnega zbora sta dve minuti hoje. Kakšen odnos premier Golob s tem izkazuje »hramu demokracije«?

Zelo težko bi to komentirala, ker ne vem, kakšen je razlog njegove neudeležbe. Menim pa, da bi bilo prav, da pride, da s tem pokaže – ne samo hramu demokracije – ampak celotni državi spoštovanje.

Velja omeniti, da je premier Golob prisostvoval le eni slavnostni seji državnega zbora – tisti, na kateri je prisegla predsednica republike Nataša Pirc Musar. Kako pa se vi osebno razumete s predsednikom vlade?

Z njim se povsem korektno razumem. Pogovarjava se o vsebinskih zadevah, torej o tem, kaj čaka državni zbor in kakšne zakonske predloge pripravlja vlada, tako da uspemo načrtovati seje – tako redne kot izredne. Vsebinsko in profesionalno je ta odnos takšen, kot mora biti in si ga državljanke in državljani tudi zaslužijo. Odnos med vsemi vejami oblasti mora biti korekten, spoštljiv in v okviru zavor in ravnovesij, za kar so bile posamezne veje oblasti tudi vzpostavljene.

Vendar pa če se spomnimo burnega dodajanja oktobra lani, ko se je v javnosti govorilo tudi o tem, da vas premier pozval k odstopu.

Imam svojo hrbtenico, načela in vrednote. Upam, da državljanke in državljani vidijo, da ne popuščam ne glede na vse. Tako bom delovala tudi naprej. Marsikomu to morda ni všeč, a s spoštljivim in korektnim pogovorom se vse to da prestopit.

Pa vas je pozval k odstopu?

Neposredno me ni pozval k odstopu.

Pa posredno?

Pustiva zdaj to, to je za nami.

Pred vrati so parlamentarne počitnice. Kako jih boste preživeli?

Kot vedno jih bom preživela na otoku Krku z otrokoma. Ker nismo ravni ljudje, ki bi ležali na plaži, bom v roke vzela kakšno knjigo, morda se tudi lotim kakšnega pisateljskega podviga. Nekaj idej že imam.

Potem pa bo že čas, kot pregovorno radi rečemo, za vročo politično jesen.

Upam, da ne bo preveč vroča. Zagotovo pa bo nekaj stvari, s katerimi se bo treba malo več ukvarjat, tudi več nasprotovanja opozicije. Ne pričakujem pa nič, česar še nismo videli. Bi si pa želela, da bi na jesen zaznali obrise reform, ki jih je vlada napovedala, da potem tudi državni zbor opravi svoje delo. Da obravnava predloge vladnih zakonov. In tu ne mislim na novele in popravke zakonov, temveč na sistemske zakone, ki predstavljajo reforme, ki jih naša država potrebuje in zaradi bodo ljudje bolje živeli.

Statistika dela državnega zbora na polovici mandata

Poslanke in poslanci IX. sklica državnega zbora so v dveh letih – podatki zajemajo delo državnega zbora do letošnjega maja – skupaj prisostvovali 87 rednim in izrednim sejam ter sprejeli 203 zakone. Kljub napovedim pa še niso spremenili volilne zakonodaje,če omenimo le eno izmed še neizpolnjenih predvolilnih obljub, kjer je vloga državnega zbora še posebej izstopajoča. Z morebitno uvedbo preferenčnega glasu bi volivkam in volivcem zagotovil večji vpliv na izbiro poslancev. Za spremembo volilnega sistema je v državnem zboru potrebna dvotretjinska večina vseh poslank in poslancev, kar pomeni, da bodo, če bo do glasovanja prišlo, odločilni glasovi NSi. Na junijskem referendumu je uvedbo preferenčnega glasu za volitve v državni zbor sicer podprlo 70 % volivk in volivcev. V drugi polovici mandata državni zbor sicer po napovedih čaka odločanje o več reformah: zdravstveni, pokojninski, davčni …

V državnem zboru je bilo vloženih sedem interpelacij: šest zoper ministrice in ministre in ena zoper vlado. Zadnjo, že drugo v tem mandatu, so proti ministrici za digitalno preobrazbo Emiliji Stojmenovi Duh zaradi nakupa 13 tisoč računalnikov, o katerem smo na našem portalu obširno poročali, vložili v poslanski skupini SDS.

Kdo je najbolj »zgovoren« poslanec tega sklica državnega zbora in kdo se najbolj pridno udeležuje glasovanj?

S pomočjo spletnega orodja Parlameter smo pregledali delo poslank in poslancev. V obdobju od ustanovne seje je v hramu demokracije prišlo do nekaterih sprememb; s poslanskega položaja sta septembra lani odstopila poslanca Svobode, Dejan Zavec in Martin Marzidovšek, aprila pa še Monika Pekošak, prav tako iz Svobode. Kot nadomestni poslanci so v državni zbor prišli Dejan Süč, Jurij Lep in Branko Zlobko.

Izgovorjene besede: velikanski prepad med prvim poslancem in zadnjo poslanko na lestvici

Najbolj »zgovoren« poslanec je SDS-ov Andrej Hoivik, ki je izgovoril več kot 457 tisoč besed. Sledi mu kolega iz poslanske skupine, Zvonko Černač, ki je izgovoril 11 tisoč besed manj. Na tretjem mestu je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič z nekaj več kot 400 tisoč izgovorjenimi besedami. Četrto mesto s 395 tisoč izgovorjenimi besedami zaseda Franc Breznik (SDS), peterico pa zaokrožuje poslanec Levice Miha Kordiš s 365 tisoč izgovorjenimi besedami.

Med poslanci, ki imajo najmanj povedati, je Jernej Žnidaršič iz Svobode, ki je izrekel zgolj 4376 besed. Žnidaršič je funkcijo poslanca nastopil sredi lanskega decembra, ko je nadomestil Franca Propsa, ki je postal minister za javno upravo. Od poslank in poslancev, ki v državnem zboru sedijo od konstitutivne seje, pa je najmanj besed, 8585, izrekla Katarina Štravs, prav tako iz Svobode, ki je postavila oziroma vložila le 6 poslanskih vprašanj in pobud. Med manj zgovornimi so še Gašper Ovnik, Alma Intihar, Jožica Derganc in Rastislav Vrečko; vsi našteti prihajajo iz poslanske skupine Svoboda.

Poslanska vprašanja in pobude: SDS daleč pred ostalimi

Najaktivnejša poslanka pri postavljanju poslanskih vprašanj oziroma vlaganju pobud je Jelka Godec, ki jih je skupaj jih je pripravila 316. Na seznamu prednjačijo njene kolegice in kolegi iz SDS, ki zasedajo prvih šest mest. Na sedmem mestu se nahaja Meira Hot, poslanka SD in podpredsednica državnega zbora (105 zastavljenih poslanskih vprašanj oziroma vloženih pobud). Povprečje postavljenih poslanskih vprašanj oziroma vloženih pobud je sicer 41. Nobene poslanske pobude ni vložil prvak SDS Janez Janša, ki tudi ni zastavil nobenega poslanskega vprašanja.

Največ poslanskih vprašanj in pobud so pričakovano naslovili oziroma vložili v SDS, 2215. Vse ostale poslanske skupine skupaj niso pripravile niti pol toliko vprašanj in pobud (1075): Nsi 332, Svoboda 270, SD 243, Levica 215 in poslanska skupina nepovezanih poslancev 15.

Udeležba na glasovanjih: Svoboda postrojeno, opozicija tričetrtinsko prisotna

Koalicije, ki imajo zagotovljeno udobno večino poslanskih glasov, torej nekaj več kot 45, načeloma nimajo težav s sprejemanjem zakonodaje. Takrat je pogosto slišati, da parlament postane »glasovalni valjar«. Da ta teče kot dobro naoljen stroj, je potrebna prisotnost poslancev pri glasovanjih. Najbolj »pridno« se glasovanj udeležujejo poslanke in poslanci največje poslanske skupine Svoboda; prisotni so na 94 % glasovanjih. Med njimi izstopa pet poslancev, ki se je udeležilo 99 % glasovanj, ter Jernej Žnidaršič in Branko Zlobko, ki sta se od nastopa funkcije – oba sta v parlament prišla kot nadomestna poslanca – udeležila prav vseh glasovanj. Poslanke in poslanci SD so prisotni na 90 % glasovanj, poslanke in poslanci Levice pa na 86 % glasovanj. Opozicijske poslanke in poslanci se glasovanj udeležujejo redkeje: SDS-ovi in NSi-jevi v 75 %. Poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža se je udeležil 90 % glasovanj, njegov kolega, ki predstavlja madžarsko narodno skupnost, Ferenc Horváth, 69 % glasovanj. Najslabše se glasovanj udeležujejo poslanci SDS: Janez Janša, njegov nesojeni naslednik Anže Logar, Franc Breznik in Žan Mahnič niso bili prisotni niti na dveh tretjinah glasovanj. Našteti so se udeležili med 59 % in 62 % glasovanj.