Pravosodni policist želi biti anonimen. Pravi, da bo doživel pogrom nadrejenih, če bodo izvedeli, kdo je. Takole je opisal razmere v zaporu Dob kjer je trenutno. »Vsak dan pomislim, da se mi lahko kaj zgodi, ker sem ves čas izpostavljen nevarnosti.«

Novinarsko nejeverno dvignem obrvi in vprašam: »Lahko poveste primer?«

»Vsak dan dva pravosodna policista preventivno pogledava sobe zapornikov. V sobah je po 16 zapornikov, midva pa dva. Ko pregledujeva njihove stvari, vedno kaj najdeva. Ves čas pregleda ti za vratom komentirajo, ko nekomu nekaj vzameš, pogosto vzkipijo. Z lahkoto bi se spravili na naju. Njih je šestnajst,« pripoveduje. »Vsak dan jih dva ali trije peljemo na kosilo. Eden je spredaj dva sta zadaj. Če se dva stepeta jih dajemo trije narazen, ostalih 98 pa gleda. Nihče jih v tistem trenutku ne nadzoruje. To so situacije v katerih delaš. Ko si ves čas gledaš čez ramo.«

Na vprašanje, kako bi se dva ali trije ubranili, pove, da ima pravosodni policist na voljo tri vrste prisilnih sredstev: teleskopsko palico, ki se podaljša za trikrat, pršilo in lisice.« Preden bi prijel za palico, doda, bi trajalo. To so sekunde. Nasilja pa je veliko več kot nekoč, tudi orožja. Zaporniki so iznajdljivi. V sobah na rešetkah brusijo zobne ščetke, prav tako mi ne vemo ali so pri kosilu vzeli nož. Nemogoče je ob taki kadrovski stiski to nadzirati. Predvsem pa je povsem mogoče, da bi v zapor prinesel kakršnokoli orožje. Razstavljeno. Po delih. Na vprašanje, kako, pa odgovori, da rektalno.

»Pa saj jih pregledate, imate rentgen,« vztrajam.

»Nikoli niso vsi pregledani,« zatrdi. 

»Zaporniki hodijo na delo v podjetje JMV Fire in tam se srečujejo z njihovimi zaposlenimi. Večkrat jim prinesejo kakšno drogo in druge stvari.«

»Imate za to dokaz?«

»Ne potrebujem ga, saj vsakodnevno najdemo veliko stvari, ko prihajajo z dela.«

Kot pravi, zapornike, ki pridejo z dela, ne morejo vse pregledati. Tudi 80 jih gre na delo. Zato jih targetirajo. Enkrat pregledajo enega, drugič drugega, včasih enega dvakrat. Včasih polovico. Vseh pa ne. Pregledujejo sumljive. Včasih presenetijo z izbiro. A vseh je nemogoče pregledati, saj je kadrovska stiska neznosna. Se pa trudijo.

Drogo in prepovedane predmete pogosto najdejo v omarah z delovno obleko. V zadnjem času je razširjena droga spice. 

»Gre za drogo, ki je kot list formata A4. To potem kadijo. Včasih je tobak prevlečen s to drogo. V zaporu se potem drogirajo ali  pa jo prodajajo. In tu nastane potem problem, saj postanejo nasilni. Neobvladljivi«

Kot pravi, pazniki ne vedo, kaj se dogaja po sobah. Sobe seveda niso pod kamerami, kamere so le na hodnikih in v skupnih prostorih ter zunaj. Poleg droge spice poteka tudi preprodaja tablet.

»Zaporniki so najboljši farmacevti v državi. Vsi poznajo vse tablete. Ko jim zjutraj prinesem terapijo, ki jo najprej po škatlah razdeli medicinska sestra, jo navidezno zaužijejo, sicer pa preprodajo tablete naprej.«

»Zakaj tega ne preprečite«, vprašam.

Pravosodni policist mi odgovori: »Sam nisem izobražen, niti plačan za to, da jim jaz vstavljam tablete v usta. Če jo zaužije, prav, če ne, pa tudi prav.«

Poleg droge spice, ki jo najdejo in jo vsakič prevzame policija, ter tablet, ki se preprodajajo, zaporniki najdejo načine, da v zapor prinesejo tudi male modeme, telefone in dele orožja. Ker je pravosodnih policistov premalo, da bi vse pregledali na rentgenu ob vsakodnevnih prihodih in odhodih z dela, imajo zaporniki veliko nedovoljenih predmetov po sobah. 

Kot pravi, so imeli pred letom primer, ko je en pravosodni policist na uvajanju na skrivaj prinesel več 10 telefonov v zapor in jih poskušal prodati zapornikom. Ti so ga izdali.

»Nasedel je. Nikoli ne smeš nič prinesti zapornikom, če ne, te imajo v šahu,« pravi naš sogovornik.

Za mladega vajenca za pravosodnega policista pa pravi, da je nasedel na limanice, dobil odpoved, ne pa obljubljenega plačila zapornikov. A to je bila izjema.

Dogodek so na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij zanikali. A poleg našega anonimnega pravosodnega policista je isti dogodek potrdil tudi šef sindikata Frančišek Verk.

»Vse je povezano z denarjem. Plače so mizerne, povišice v javnem sektorju je požrla inflacija. Mi bi potrebovali 150 pravosodnih policistov, pravi. Nihče ne bo delal po 12 ur za ta drobiž. 1200 evrov neto s prevozom in malico!  Mi delamo z največjimi kriminalci v državi. Ki imajo 24 ur na dan čas razmišljati, kaj bodo ušpičili.« Tudi nov zapor tega dejstva ne bo spremenil. Tam bodo potrebovali samo še več pravosodnih policistov, ki jih ni. Včasih so se na razpise javljali, danes pa ni nikogar. Je lažje delati v trgovini. To delo je iz psihološkega vidika težko. Moraš imeti osebnost za to vrsto delo, to ni za vsakega.

Dodaja, da so »pripeljali pravice zapornikov do skrajne meje. Nevladne organizacije se ukvarjajo z njihovimi pravicami, kot da so vsi v zaporu po krivici. To so težkokategorniki z resnimi kaznivimi dejanji, javnost pa dela iz njih žrtve.«

Spregovori o tujcih, ki se znajdejo v naših zapornih. Teh je največ. Obravnava pa se jih romantično.

 »To niso neki ujetniki, ki so prišli bosi in lačni iz vojnih območij iskat boljše življenje, mi pa smo jih zaprli in jim kratimo vse pravice. Tu so tisti, ki so dlje časa delali kazniva dejanja. Taki, ki mi pokažejo, da mi bodo prerezali vrat. In taki, ki so grozili s smrtjo, kradli, preprodajali ljudi. V javnosti pa se prikazuje, kot da se kratijo pravice mladim fantom črnih las, ki naj bi bežali pred minami in naboji, ob tem pa smo jih po krivici zaprli v slovenski zapor in tu trpijo. Pa kdo temu naseda. Seveda pa morajo upoštevati vsa pravila. Oboji. Mi in oni.«

Kot pripoveduje, je pri njih manjšina Slovencev. »Ali so Rusi, Ukrajinci, Arabci, Pakistanci. Nihče ne govori jezika, še angleškega ne. Od mene pa zahtevajo, da jim v tujem jeziku razlagam neka pravila?! Ne bom. Če me razume, me, če ne, pa nič.« Vsi ti zaporniki imajo tri obroke na dan, sam pa pogosto nimam časa, da bi v 12 urah pojedel. Ker nas ni. Ves čas potekajo neke aktivnosti, tečaji, delavnice, hrana, kantina. Pogosto me mora zamenjati kdo iz spremstva, da imam čas nekaj pojesti. Ljudi ni. Pravosodnih policistov ni. Tega nihče noče delati. Oni pa igre, telovadba, zabava, delo.«

In dodaja: »Mi se številčno tako zmanjšujemo, da čez nekaj let ne bo nikogar. Tudi nadur letos ne bom podpisal. Od mene hočejo več in več. Zato je res, da razmišljamo o kolektivni bolniški.«

Doda še, da vodstvo prikriva vse napake, ki se dogajajo.

»Zakaj ne pride v javnost, da je ob dogodku, ki se je zgodil pred tedni, ko se je zapornik v sobi številka 14 na prvem oddelku zažgal in vsi tečejo tja, pogosto samo en pravosodni policist ostane na 130 obsojenih?! Veste kakšna diverzija bi se lahko zgodila recimo v sobi kjer jih je 16. Oni pa vam bodo napisali, da ne izdajajo kakšno je število zaposlenih na določeno število zapornikov, ker so to informacije varnostne narave. Zaporniki vse vedo. Za vsako minuto, uro. Naše urnike poznajo na pamet. Tako majhen kolektiv je. Poznajo vsa naša imena. Po telefonu nas poguglajo, saj nosimo svoje ime na uniformi. Potem pa grozijo, da bodo ubili družino.«

In kako lahko ostane miren?

»Ob vsaki grožnji uradni osebi gre zapornik v izolacijo. Za dva meseca. Vsaj to pomaga.«

*****************************************************************************************

Ministrica za pravosodje je podala izjavo glede plač pravosodnim policistom. Za N1 je Andreja Katič dejala, da razume nezadovoljstvo, a dodaja, da smo z novim letom dobili novo plačno reformo, s katero so se tudi pravosodnim policistom zvišali plačni razredi. Dodala je:

»S plačno reformo in z novim dodatkom se bo njihov položaj izboljšal. Pred kratkim sem na ministrstvo za javno upravo poslala tudi predlog kolektivne pogodbe, ki bi še dodatno uredila status javnih uslužbencev v zaporskem sistemu. Pričakujem, da se bomo s pristojnim ministrstvom in deležniki kmalu začeli pogovarjati tudi o tem,” je za N1 dejala Katič.

Po podatke smo se obrnili tudi na Upravo za izvrševanje kazenskih sankcij. Objavljamo odgovore v celoti.

Prosila bi za podatek o tem, kakšne težave imate na Dobu z drogo (spice) in kako preprečujete vnos droge v sobe?

V vseh zavodih, tudi v Zavodu za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Dob pri Mirni, se srečujemo z vnosom nedovoljenih drog in prepovedanih predmetov v zavod, ki jih z različnimi postopki poskušamo v čim večji meri preprečevati.  Po številu najdb je bila v ZPKZ Dob pri Mirni v letu 2023 (statistični podatki za leto 2024 so še v pripravi, zato v naših odgovorih navajamo podatke za leto poprej) na prvem mestu najdba tablet. V večini primerov gre za predpisano terapijo zaprtih oseb, ki je zaprti kljub nadzorovanemu deljenju ne zaužijejo. Zaprte osebe nato nezaužito terapijo skrijejo z namenom preprodaje v zavodu. Na drugem mestu po številu najdb sledijo najdbe sintetične substance spice, na tretjem mestu pa najdbe kanabisa.

Na podlagi suma, da zaprta oseba skriva prepovedane snovi pri sebi, se izvedejo osebni pregledi. Izvaja se temeljitejši pregled ob vstopu v zavod, pregledi paketov, redni pregledi prostorov in oseb ter odkrivanje droge s psi, ki so posebej usposobljeni za ta namen.

Kdo zapornikom dodeli tablete (terapijo), kdo jih nadzira, ali jih zares vzamejo oralno? Ali to dela medicinsko usposobljene osebe?

Zaprtim osebam terapijo predpiše zdravnik. Pripravi jo medicinsko osebje, razdelijo pa jo pravosodni policisti. Število medicinskega osebja je v zavodih žal zelo omejeno, zato glede na obseg terapij organizacija deljenja terapije poteka na opisan način. Hkrati je v tem oziru pomemben tudi varnostni vidik, saj pravosodni policisti lahko nadzirajo dejansko zaužitje terapije. Slednja je, kot že omenjeno, pogosto zasežena tudi za namen preprodaje v zavodu.

Ali so zaporniki vsakič pregledani, ko pridejo iz podjetja JMW Fire?

Obsojenci so pregledani vsakokrat, ko so izpolnjeni pogoji za uporabo pooblastil pravosodnih policistov, ki so opredeljeni v predpisih.

Ali je mogoče, da kdo iz podjetja JMW Fire ni pregledan in da dobavlja drogo zaposlenim zapornikom?

Ob vstopu v zaprti del ZPKZ Dob pri Mirni, kjer se nahaja podjetje JMW Fire, so vsi zaposleni in obiskovalci (serviserji, poslovni partnerji, dostavljavci …) pregledani. Pri vseh je opravljen varnostni pregled s tehničnimi sredstvi, kot je to opredeljeno v zakonodaji. S tehničnimi sredstvi so pregledana tudi vozila, ki vstopajo v industrijski del zaprtega dela zavoda.

Možnost vnosa prepovedanih predmetov in substanc sicer kljub temu obstaja, saj žal noben varnostni postopek ne more v celoti izključiti teh pojavov. Vendar pa do sedaj pri zaposlenih v JMW Fire ni bilo odkritih prepovedanih substanc.  

Ali obstaja dogovor, da zaposleni v JMW Fire (ki niso zaporniki) niso pregledani?

Ne, tak dogovor ne obstaja.

Kako zaporniki prinesejo drogo v zapor? Kateri so najpogostejši načini?

Zaprte osebe drogo v zavod vnašajo na različne načine. Pogosto je skrivanje na in v telesu ali oblačilih (všito v robove) ter vnos s paketi. V mestnih zaporih zaznavamo več zasegov droge, ki je v zavod odvržena preko varovalnega zidu. Pogosto je tudi tihotapljenje v originalno zapakiranih tovarniških živilih.

Zanima me, koliko pravosodnih policistov v eni izmeni skrbi za točno določeno število zapornikov na Dobu?

Gre za varnostno občutljiv podatek, vezan na načrt varovanja zavoda, ki je označen s stopnjo tajnosti, zato vam tega podatka ne moremo posredovati.

Ali je res, da je pred pol leta zaposleni v enem od zaporov želel zapornikom prinesti 10 mobilnih telefonov, pa so ga dobili? Kako ste ukrepali?

Ne, v nobenem od zavodov za prestajanje kazni zapora ne beležimo tovrstnega dogodka.

Po potrditvi našega vira in dodatno še potrditvi sindikalista, da se je dogodek zgodil smo še enkrat naslovili novinarsko vprašanje na urad za izvrševanje kazenskih sankcij. Napisali so:

Naš odgovor je na podlagi informacij, s katerimi razpolagamo v Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij, resničen in verodostojen. Nobenega zanikanja ali skrivanja ni v odzivu.

Zadevo smo sedaj še dodatno preverili, in lahko ponovno potrdimo, da naš prejšnji odgovor drži.

Podajamo pa v zvezi s tem dodatno pojasnilo: V primerih, ko je ugotovljeno kakršno koli odklonsko ravnanje zaposlenih, vedno postopamo v skladu z zakonodajo in zoper javnega uslužbenca ukrepamo, saj smo kot delodajalec zavezani k posebni skrbnosti in ničelni toleranci do tovrstnih ravnanj.

Ob tem dodajamo, da se občasno soočamo tudi z očitki o odklonskem ravnanju zaposlenih, ki jih podajo, razširjajo oziroma prijavijo zaprte osebe, in le-te preverjamo oziroma so predmet ustreznih postopkov. Pogosto se izkaže, da gre za lažne, zlonamerne aktivnosti s strani zaprtih oseb, ki niso osnovane na resničnih dejstvih in so usmerjene v maščevanje zaposlenim. V primeru suma in obstoja dokazov, da je bilo s strani zaposlenih storjeno kaznivo dejanje, pa vedno sledijo postopki, ki jih predvideva zakonodaja.

Kako se pravosodni policisti pogovarjajo s tujimi zaporniki? Ali prejemajo kakšne dodatke za večjezičnost?

V Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) se, kot je javno znano, v zadnjih letih soočamo s povečanim številom zaprtih tujcev. V letu 2023 je bilo med zaprtimi osebami 1.726 tujcev iz 65 različnih držav. Pri obravnavi zaprtih tujcev se pogosto srečujemo z jezikovnimi težavami. Zaposleni v zaporih se s tujci večinoma sporazumevajo v enem od svetovnih jezikov, a žal vsi zaprti niso opremljeni s tem znanjem, zato je dnevna in najosnovnejša komunikacija med zaposlenimi in zaprtimi v zaporu pogosto otežena. Če je mogoče, organiziramo pomembnejše razgovore z uradnimi tolmači. Prizadevamo si tudi za druge ustrezne rešitve in primerna orodja, da se opolnomoči zaposlene in zaprte pri opravljanju vsakodnevnih nalog in življenju v zaporu. Pristopili smo k izvedbi tečajev slovenskega jezika, da zaprte osebe opremimo z orodjem lažje komunikacije med prestajanjem kazni. Glede na naraščajoče potrebe in željo po olajšanju dela zaposlenim pri neposrednem stiku z zaprtimi osebami – tujci v kratkem načrtujemo tudi nakup prevajalnikov, ki omogočajo glasovno prevajanje različnih jezikov.

Posebnega dodatka za večjezičnost pravosodni policisti in drugi zaposleni v zaporih ne prejemajo. Dodatek za dvojezičnost pa sicer pripada javnim uslužbencem, ki delajo na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, v okviru URSIKS je to ZPKZ Koper.

Zanima me, kakšne plače bodo po novem imeli pravosodni policisti?

Osnovni plačni razred pravosodnega policista pred prenovo plačnega sistema je bil 25, po prenovi bo izhodiščni plačni razred 11 – prilagamo tabelo z bruto zneski, v katere niso vključeni različni dodatki, ki pripadajo zaposlenim.

Zanima me, koliko tujcev (zapornikov, ki prihajajo iz drugih držav) je v slovenskih zaporih. Če mi lahko odgovorite v odstotkih, po zaporih.

Na ravni celotne URSIKS je trenutno izmed 1.787 zaprtih oseb 936 tujcev, oziroma 52,4 %. Zastopanost tujcev je večja v zavodih, kjer se izvršuje pripor, predvsem iz razloga prestajanja pripora zaradi suma storitve kaznivega dejanja po 308. členu Kazenskega zakonika. Vendar tudi v našem največjem zaporu – v zaprtem delu ZPKZ Dob pri Mirni trenutno zaporno kazen prestaja preko 50 % tujcev.

Odgovori Policije:

V policiji posebej ne vodimo statističnih podatkov o tem, kolikokrat smo morali posredovati oziroma ukrepati ob najdbi prepovedane droge v zavodih za prestajanje kazni. Vsekakor se policija odzove na vsako prijavo najdbe oziroma zasega prepovedane droge s strani pravosodnih policistov in izvede vse potrebne ukrepe. Glede droge »spice« izpostavljamo, da je spice splošno ime za sintetične kanabinoide, skupino kemičnih snovi, ki posnemajo učinke glavne aktivne sestavine konoplje tetrahidrokanabinola (THC). Običajno je mešanica rastlinskih materialov, ki so prepojena s sintetičnimi kanabinoidi. Sintetičnih kanabinoidov je več vrst, veliko jih je v Sloveniji tudi prepovedanih. O zasegih sintetičnih kanabinoidov v zaporih ne vodimo statističnih podatkov. Skupno smo v letu 2024 v Sloveniji zasegli 383 gramov (31 zasegov).

Ali ste kdaj v povezavah z dobavo droge v zapor DOB zaposlene v podjetju JMW Fire?

Na vprašanja o obravnavi konkretnih ali določljivih fizičnih oseb, vam ne moremo odgovoriti zaradi varstva osebnih podatkov.