Ko sem vas klicala za intervju glede medijskega zakona, sem vam rekla, da bi vas vprašala tudi o aferi Litijska, pa ste odvrnili, da toliko neresnic, kot ste jih prebrali v tej zgodbi, še ni bilo objavljenih.

Ste lahko konkretni? Kaj so neresnice? Koliko ste zaslužili pri zastopanju prodajalca, ki je stavbo na Litijski prodal za 7,7 milijona evrov?

Gotovo številke v medijih niso bile prave. Pa tudi to, da je bila ena transakcija povezana z enim poslom. Veste, naša odvetniška družba z gospodom Vežnaverjem in z družbami, katerih zakoniti zastopnik je, sodeluje več let in na številnih pravnih področjih ter v postopkih pred upravnimi organi, sodišči itd., pri prodaji drugih naložbenih nepremičnin.

Boste torej povedali - koliko?

Kot sem povedala, veliko manj, znesek, ki smo ga prejeli po odštetih davkih, je bil nižji od poročanega za skoraj polovico, pri čemer pa je šlo, glede na krovni dogovor, za plačilo za več kot tri leta opravljenih prej navedenih storitev.

Kdaj sta se spoznala z gospodom Vežnaverjem? Kako nekdo, ki hoče speljati milijonski posel, poišče prav vas?

Predvsem nas gospod Vežnaver ni poiskal zaradi Litijske. Z njim smo sodelovali že več kot dve leti pred tem in to je bilo samo eno od pravnih svetovanj in zastopanj, ki smo ga zanj opravili.

Ali je gospod Vežnaver še vaša stranka? Tudi v kazenskem postopku?

V kazenskem postopku ni.

Če greva na začetek, kaj so torej neresnice, komu se je mudilo: vam prodati ali vladi plačati?

Prodajalec je oddal ponudbo na dva javna poziva; prvega na poziv Ministrstva za javno upravo in drugega na poziv Ministrstva za pravosodje. Na prvem je ponudil v celoti obnovljeno nepremičnino. Na drugem, ker je poziv tako predvideval, v stanju, v kakršnem je. Gre za konstrukcijsko odlično nepremičnino, z izjemno protipotresno varnostjo, ki jo je oblikoval priznani arhitekt Janez Lajovic. Zaradi odprtega tlorisa in enostavne možnosti prilagoditve za potrebe kateregakoli naročnika je prodajalec ocenil, da lahko s stavbo konkurira na pozivu. Prodajalec se je v času, ko je oddal ponudbo na javni poziv Ministrstva za pravosodje, pogajal za prodajo tudi z drugim zasebnim kupcem. Ministrstvo je bilo na sestanku v septembru jasno, da si želi kupiti to nepremičnino in da išče sredstva za financiranje. Potem se je v decembru vse začelo odvijati zelo hitro. Tempo je v tem primeru zagotovo določal kupec, prav tako je kupec posredoval predlog pogodbe in določil kot bistveni element pogodbe rok plačila.

Kot pravnico in ne kot nekoga, ki zastopa Sebastjana Vežnaverja, vas vprašam, kako vidite številne cenitve, pa revizije, notranjo, zunanjo, pa urad RS za nadzor proračuna. Komu naj verjame gledalec, bralec, kot bi nas v tej vojni želeli vsi prepričati: »Nismo krivi, oni na drugi strani so.«?

Politično odgovornost za odločitev, da se ne gradi sodne palače, ampak da se gre v nakupe posameznih nepremičnin za potrebe pravosodja, verjetno nosi vodstvo ministrstva. Prav tako odločitev, da se je izvedel nakup stavbe na Litijski, verjetno ni mogel sprejeti nihče drug kot vodstvo ministrstva. Glede financiranja pa kot odvetnica prodajalca težko karkoli komentiram. Sem pa pozneje večkrat slišala, da je financiranje iz proračunskih rezerv v zadnjih dneh leta neka precej običajna praksa. Verjetno nihče od akterjev na strani kupca ni imel slabih namenov in če pogledamo, da je pred kratkim nova ministrica za pravosodje povedala, da so ocenili stroške obnove in prilagoditve za njihove potrebe na 5,5 mil. evrov, to pomeni, da je država kupila nepremičnino 5 min vožnje iz centra mesta za strošek 2.000 EUR/m2 po popolni obnovi in prilagoditvi potrebam kupca. Govoriti, da je bila stavba na Litijski preplačana, je glede na te podatke in glede na podatke o vrednosti poslovnih nepremičnin v Ljubljani, neresno. Če bi država takšno stavbo najela, bi, glede na podatke o tem, koliko plačuje za najemnine, v manj kot 10 letih toliko plačala za njen najem. Zdaj pa se vprašajmo, kaj je bolj racionalno.

Revizije na revizijo so bile verjetno bolj posledica prestrašenosti zaradi, lahko bi rekla, precej neracionalne medijske gonje proti vsem, ki so kakorkoli bili vpleteni v odločitve vezane na to zadevo. Škoda, da ni nihče tega prej presekal z racionalnimi argumenti, ki jih lahko razume vsak državljan. Če kje, njegov denar pri nakupu stavbe na Litijski, ni bil porabljen neracionalno iz prej podanih razlogov. Koliko je gospod Vežnaver pri tem zaslužil, pa ne more biti merilo za to, ali je bil nakup gospodaren. Ne v družbeni ureditvi, v kateri živimo.

Ena stvar, ki smo jo razkrili na našem portalu, je podatek, da je država enkrat imela že predkupno pravico za Litijsko oz. bi lahko uveljavljava terjatve, pa tega ni storila …

Verjetno je težava v umanjkanju strategije upravljanja s potrebami države po nepremičninah in z nepremičninami v lasti države.

Kot so razkrili mediji, je gospod Vežnaver po prejetem plačilu polovico nakazal podjetniku Enesu Draganoviću?

Tega podatka ne vem. Skrbi me bolj, da se v medijih pojavljajo podatki o domnevnih podatkih o transakcijah med zasebnimi subjekti.

Ampak to je podatek, ki je v javnem interesu, bi rekla. Šlo je za davkoplačevalska sredstva

Država kupuje različne stvari in naroča različne storitve in samo pri Litijski se je vzpostavila neka teza, da če država kupi, ima vsak pravico vedeti, kako s sredstvi, ki jih prejme za plačilo, razpolaga prodajalec. Če bi to držalo v vseh primerih, ko je plačnik država, vprašanje, kdo bi sploh še želel državi karkoli prodati ali ji nuditi kakršnekoli storitve. 

V zadnjem letu imam zato pogosto občutek, da sem jaz oz. naša odvetniška družba tarča. Veliko pisarn sodeluje z državo ali družbami v državni lasti v bistveno večjem obsegu. Po javnih poročanjih je veliko kolegov tudi pri določenih poslih ali poravnavah, povezanih tudi z državnimi družbami, prejelo visoke nagrade za delo, kar je vse skladno z zakonom, pa to ni predmet medijskih objav?! 

Moja odvetniška družba lahko posluje tudi brez kakršnegakoli dela z državo ali državnimi družbami, vse, kar delamo, vedno delamo po urni postavki, ki je v primerjavi z ostalimi na trgu prej nižja kot visoka.

Sicer pa imajo podatke o transakcijah za to pooblaščeni organi in tudi samo ti organi so tisti, ki imajo pooblastila in dolžnost, da preverjajo, če se jim vzpostavi sum, da gre pri določenem posluza kršitev predpisov. Da ti podatki prihajajo v medije, pa je nesporno nesprejemljivo in kaže na zlorabo institucij, ki s temi podatki razpolagajo.

Ali vi zasebno poznate gospoda Draganovića?

Ne, zasebno ga ne poznam.

To vas sprašujem zato, ker delate ali ste delali za Dars in kot nam je znano, ste dajali mnenja v zadevi avtovlek, kjer je Draganović dobil posel, drugega konkurenta, avtovleko Žonta, pa so izločili? Ste torej delali v prid gospodu Draganoviću? Zakaj se niste izločili, če je prijatelj vašega klienta Vežnaverja?

Naša odvetniška pisarna deluje že več kot 20 let. Ko smo pripravljali mnenje za naročnika (Dars), vezano na vprašanje posledice kršitev pogodbenih obveznosti, nismo vedeli, kdo je gospod Draganovič, gospod Feštajn (avtovleka Žonta) ali kdorkoli drug od izvajalcev storitev avtovlek. Mnenje sta pripravljali dve odvetnici iz naše pisarne, ne jaz. Naša dolžnost je, da ravnamo po kodeksu odvetniške etike in Zakonu o odvetništvu, kdo s kom prijateljuje, je nepomembno, predvsem pa v nobenem primeru ne vpliva na to, da zasledujemo interes našega naročnika, v tem primeru družbe Dars.

Gospod Draganović ima po mojem vedenju pogodbo z Darsom že leta, bistveno pred našim začetkom sodelovanja z Dars, naša odvetniška družba na njegove posle ni vplivala. Glede pogojev za odpoved pogodbe za odstranjevanje vozil na AC in HC smo na podlagi podatkov, ki smo jih prejeli od naročnika pripravili pravno mnenje.

Dars nam je pred dvema dnevoma odgovoril, da je samo avtovleka Žonta imela pogoje za odpoved pogodbe.

Drži, da je ves čas našega sodelovanja z Dars imela pogoje za odpoved pogodbe samo avtovleka Žonta. Odločitev je potrdilo tudi že sodišče. V javnosti kroži zapisnik s seje, kjer naj bi povedala, da izpolnjuje pogoje za odpoved pogodbe tudi avtovleka Draganović. To ne drži. Verjetno je zapisnikar napačno povzel debato na nadzornem svetu. Iz podatkov naročnika je izhajalo, da je imela v času podaje našega mnenja pogoje za odpoved pogodbe samo avtovleka Žonta in da se avtovleki Draganović ni preklicevalo nobenih kazni z namenom, da ne bi izpolnjevala pogojev za odpoved. Je pa o tem v vsakem primeru odločala veččlanska komisija.

Po telefonu ste mi rekli, da se nad vami vršijo pritiski prav glede teh avtovlek. O kakšnih pritiskih ste govorili?

Pritiski na različne ljudi iz mojega zasebnega življenje. Da bo gospod Feštajn (lastnik avtovleke Žonta) škodil mojemu ugledu s pomočjo komercialne televizije, če mu ne uredim posla nazaj na Darsu. Zadeva je zato predana pristojnim organom.

Pa imate formalno moč, da vplivate na katerokoli izbiro kot zunanja  odvetnica Darsa?

Ne, zadnjo besedo ima uprava.

Komu je gospod Feštjan grozil, koga je obiskal? Kakšne informacije o vas zbira?

Po tem, kar so mi povedale osebe, ki jih je kontaktiral – tako Luka Založnik in moja prijateljica –, da me bo diskreditiral preko komercialne televizije, če mu ne uredim posla na Darsu. Glede na vprašanja komercialne televizije, ki sem jih prejela sama, in osebe, ki jih je kontaktiral, ne izključujem, da ni prirejal kakšnih posnetkov. Stvari, ki se navajajo v vprašanjih in prej že v izjavah, ki naj bi me z njimi diskreditiral, so bizarne.

Ljudje vas v zadnjem času res povezujejo z afero Litijska, ampak imeli ste veliko bolj odmevne kliente, gospoda Rodeta pa predsednika SDS, javno vas torej poiščejo ljudje, ki jih povezujemo z desnim političnim polom?

Naša odvetniška družba dela pod vsemi vladami. Predvsem pa se trudimo, da je naš portfolio naročnikov sestavljen predvsem iz družb v zasebni lasti in fizičnih oseb.

Zastopate pa odmevne primere, afera Litijska je zasenčila vse prej omenjene, pa se samo v zadnji aferi Spirit vrtijo večje številke. Kako komentirate, da je iz tega nakupa/prodaje nastala taka afera?

Verjetno je bilo v času, ko se je ustvarila, potrebno preusmeriti pozornost od kakšne druge teme. Veliko se je špekuliralo, da je šlo za politični spopad med največjima strankama. Dejstvo je, da so redki mediji v povezavi s to zgodbo operirali z resničnimi podatki.

Mediji so vas prikazali, kot so vas. Je tudi zato potreben nov medijski zakon, da bo manj dezinformacij?

Medijski zakon ne sme biti namenjen poseganju v pravico do svobode izražanja in tehtanju interesov med osebnostnimi pravicami in pravico do svobode izražanja. To je stvar sodne presoje. Večkrat sem že opozorila, da bi bilo potrebno za učinkovito zaščito osebnostnih pravic, za primere hudih posegov v osebnostne pravice, določiti t. i. kaznovalne odškodnine, ki bi dejansko delovale generalno preventivno in bi medije spodbudile, da svoje zgodbe temeljito preverijo in izvedejo resno in odgovorno tehtanje interesov, ki ga lahko kadarkoli uspešno zagovarjajo tudi na sodišču.

Prepoved objav ali odstranjevanje objav preko upravnih postopkov bo sporno iz vidika Ustave RS in Evropske konvencije o človekovih pravicah.

Zakon v delu, ko ureja financiranje medijev, prav tako lahko odpira vprašanja neodvisnosti medijev in menim, da bi bilo potrebno prisluhniti pomislekom stroke glede posameznih rešitev in zakon v delih, kjer je ustavno sporen, popraviti.

Torej, če bi predlog zakona ostal v teh delih nespremenjen, je ta hip po vašem ustavno sporen?

Drži.

**************

O pritiskih na Nino Zidar Klemenčič in ljudi iz njenega življenja smo pisali včeraj (link).

***************

Fact Check

Dars odgovarja: 

Odgovor Darsa na naše vprašanje od kdaj ima Enes Draganović sklenjeno pogodbo z Darsom in kdaj je za Dars začela delati Odvetniška družba  Zidar Klemenčič.  Z Darsa so odgovorili takole: »Prva pogodba za izvajanje odvoza vozil je začela veljati 1. decembra 2016 (ta je potekla), druga, ki je trenutno še vedno veljavna, pa 1. aprila 2019.  Medtem ko imamo z Odvetniško pisarno Zidar Klemenčič sklenjeno pogodbo od 8. oktobra 2020 – sklenjena je bila, ko je družbo DARS vodil mag. Valentin Hajdinjak.«

Ali je o odpovedi pogodbe Družbi Žonta odločala uprava? 

Odločitev o odpovedi pogodbe, sklenjene z družbo ŽONTA, d. o. o., je sprejela uprava družbe DARS.

Ali odločitve o izreku kazni za kršitve pogodb z Darsom glede avtovlek izreka komisija?

V skladu z internim aktom Komisija za obravnavo pritožb in sumov nepravilnosti pri izvajanju storitev odstranjevanja ovir z avtocest in hitrih cest, pomoči na cesti in dela z avtodvigali predlaga izrek (ustrezne) sankcije, o kateri odloči uprava družbe DARS.

Ali so bile Draganoviču preklicane kazni z namenom, da ohrani pogodbo ali je kadarkoli imel toliko kazni, da bi mu lahko odpovedali pogodbo?

Družba Draganović d. o. o. nikoli ni imela predpisanega števila kazni – pet enotedenskih prepovedi opravljanja dejavnosti avtovlek, ki so predvidene za možnost odpoved pogodbe.