Novoimenovani vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Damjan Petrič je za vodjo Centra za varovanje in zaščito postavil vodjo oddelka operativno-komunikacijskega centra (OKC) Policijske uprave Ljubljana Aleksandra Perkliča, ki bo vodenje centra prevzel 1. februarja.

V ozadju imenovanja Perkliča vpliv Damirja Črnčeca?

Aleksander Perklič, ki prevzema vodenje enote varnostnikov varovanih oseb v Sloveniji in tujih državnikov, ki prihajajo k nam, s tem pridobiva tudi dostop do vseh podatkov o teh osebah in do strogo varovanih informacij. Perklič je z imenovanjem za vodjo CVZ preskočil kar nekaj stopničk v policijski hierarhiji. Če je bil prej komandir policijske postaje in potem vodja oddelka OKC ter imel nad seboj več šefov, zdaj odgovarja samo generalnemu direktorju policije. Nenavadna in meteorna pot napredovanja je v popolnem nasprotju s kariernim sistemom, ki ga zagovarja minister Boštjan Poklukar. Postal je direktor notranje organizacijske enote na prvem nivoju organiziranosti policije.

Aleksander Perklič je mož Tadeje Forštner Perklič, sedanje vodje Sektorja za mednarodne organizacije na Ministrstvu za zunanje zadeve, ki je bila v času vlade Marjana Šarca (2018-2020)državna sekretarka v njegovem predsedniškem kabinetu, kjer je bila zadolžena za mednarodne zadeve. Takrat je bil v kabinetu desna roka Marjana Šarca tudi Damir Črnčec, njegov državni sekretar za nacionalno varnost. Bil je ključni svetovalec pri varnostnih vprašanjih, zlasti pri zadevah povezanih z obveščevalno-varnostnim sistemom, in bil vpliven pri pripravi zakonodaje, povezane z nacionalno varnostjo. Že tedaj so mu očitali močan, če ne celo pretiran vpliv na predsednika vlade in ga poimenovali za »sivo eminenco« Šarčeve vlade.

Šarec je z njim ostal v stiku tudi po zlitju njegove stranke LMŠ z Gibanjem Svoboda dr. Roberta Goloba. Šarec je po imenovanju za obrambnega ministra Damirja Črnčeca tudi povabil v kabinet na ministrstvu in to kljub nasprotovanju koalicijskih partnerjev SD in Levice, celo nekaterih v Svobodi, kot so ob imenovanju Črnčeca za državnega sekretarja na Morsu poročali mediji. Na N1 so ob tem zapisali: »Člani Šarčeve vlade se tudi spominjajo, da je tedaj na njihovo delo temno senco metalo prav Črnčečevo delovanje iz ozadja.« In še: »Tako v SD kot v Levici je mogoče slišati, da so takšno potezo Šarca pričakovali, saj je vseskozi jasno, kdo je drugi, če ne celo prvi človek LMŠ.«

Črnčec je na Morsu ostal državni sekretar tudi po odhodu Šarca v Bruselj, ko so ga na ministrskem položaju zamenjali z vodjem poslanske skupine Svoboda Borutom Sajovicem. Poklicna pot Tadeje Forštner Perklič in Damirja Črnčeca sta, kot kaže, tesno prepleteni. Skupaj s Šarcem sta bila del delegacije, ki je obiskala tudi papeža Frančiška.

Kot nas opozarjajo viri, so s prepletanjem njune poklicne poti odprte tudi povezave do njenega moža, ki je postal novi vodja policijske enote CVZ, ki spremlja in varuje najpomembnejše politike v državi. »Če Perklič ne bi imel močne naveze z Damirjem Črnčecem, ga ta ne bi požegnal za direktorja CVZ,« pravijo naši viri s Policije. Na Damirja Črnčeca smo naslovili vprašanje o tem, ali je imel kakšen vpliv na njegovo imenovanj. Odgovor bomo objavili, ko ga dobimo.

Kako je policija pristala v rokah ene politične stranke?

Tudi za Damjana Petriča, ki je imenoval Perkliča, naši viri pravijo, »da gre za poslušnega človeka.« Tudi na ostale ključne funkcije v policiji so kadrovali »zanesljive kadre«. Še pred odhodom je Senad Jušić za poveljnika specialne enote imenoval Roberta Radkoviča, ki je po naših informacijah blizu vodji službe za varovanje predsednika vlade Robertu Kešpertu, ki prav tako izhaja iz specialne enote policije.

Na NPU se je vrnil Darko Muženič, za katerega se je po razrešitvi močno zavzel tudi predsednik vlade Robert Golob in njegovo vnovično imenovanje celo zahteval od Boštjana Lindava, kot je ta razkril v poročilu.

Krog je tako sklenjen. Vse pomembne represivne institucije so zdaj v rokah ene politične stranke.

Zakaj pa je pomembno, kdo ima neposreden vpliv na delovanje CVZ in s tem dostopa do informacij o najpomembnejših političnih funkcionarjih v državi?

Pogledati je treba samo, koga vse varujejo varnostniki CVZ.

Najbolj varovana oseba je poleg predsednika vlade predsednica republike Nataša Pirc Musar, za katero vemo, da s predsednikom vlade ni v najboljših političnih odnosih. Je pa v intervjuju za TVS povedala, da varnostnikom zaupa. Varujejo tudi njune družinske člane. Fizičnemu varovanju se ne more odpovedati niti v zasebnem življenju.

Sledijo predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in ministri državotvornih resorjev: zunanje zadeve (Tanja Fajon), obrambo (Borut Sajovic) in notranje zadeve (Boštjan Poklukar).

V tretjo stopnjo varovanja se lahko uvrsti tudi podpredsednike vlade, če to narekuje ocena ogroženosti, med katerimi pa so predstavniki vseh koalicijskih strank. To pomeni, da CVZ nadzoruje in obenem varuje neodvisno vejo oblasti, ki jo predstavlja Pirc Musar, zakonodajno vejo oblasti s Klakočar Zupančič in obe koalicijski stranki. Policijska enota varnostnikov tako rekoč nadzira celo državo oziroma vse veje oblasti. Ves čas oziroma vse dni v letu. Zato je pomembno, ali ima politika neposreden dostop do ključnih informacij o posameznikih. 

Se lahko torej Center za varovanje in zaščito spremeni v orodje za nadzor vseh vej oblasti, kar bi ogrozilo tudi neodvisnost in avtonomijo države?

Državnemu sekretarju na obrambnem ministrstvu Damirju Črnčecu (Delo je danes poročalo, da naj bi od tam v kratkem odšel) v naboru funkcij, ki jih je opravljal na Morsu, Sovi in OVS, manjka samo še neposreden dostop do policije, kar sta mu naveza Bobnar-Lindav uspešno preprečevala s tem, da nista podlegla Golobovi zahtevi po kadrovanju in političnih čistkah znotraj policije. Golobu se je na koncu uspelo znebiti obeh. Da sta jo na mestu ministrice rušila Črnčec in tedanja predstavnica za odnose z javnostmi stranke Svoboda Vesna Vuković, je na zaslišanju pred parlamentarno komisijo potrdila Tatjana Bobnar.

S postavitvijo politično servilnih kadrov na ključne pozicije v Policiji je prosta pot do političnih vplivanj in prevzemov nadzora. Če politika pridobi dostop do osebnih in tajnih podatkov, se ti lahko uporabijo za nadzor nad posamezniki, med njimi političnimi nasprotniki, novinarji in drugimi kritičnimi glasovi. Zaupni podatki o varovanih osebah lahko pristanejo v napačnih rokah, kar povečuje tveganje za manipulacijo in izsiljevanje. Politizirana policija lahko usmerja preiskave proti političnim nasprotnikom ali celo montira primere, da jih diskreditira v javnosti. Politizacija ne samo, da lahko ovira učinkovito delovanje policije in zmanjšuje njeno sposobnost za preiskovanje kriminala, še posebej v primerih gospodarske kriminalitete in korupcije, ampak policijo spreminja v orodje za politične obračune. Načet je postulat ločitve oblasti in neodvisnosti institucij, kar je temelj demokracije.

Da so se v Policiji že dogajale nezakonitosti, je pred kratkim opozorila državna tožilka Mateja Gončin. Izpostavila je nenavadne prakse policistov varnostnikov, da so neupravičeno pogledovali v kamere, jo zasledovali in zbirali tudi podatke o predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič. O tem je obvestila tudi vrh policije, vendar pa se ni, po njenem, nič spremenilo. Predsednik vlade pa si je zaradi nezaupanja do varnostnikov in domnevnega odtekanja informacij h kriminalnim združbam omislil svojo enoto za varovanje - s tem pa postavil pod vprašaj ne samo politično, ampak tudi objektivno odgovornost notranjega ministra Poklukarja! Predsednika vlade smo zato vprašali, ali se bo sedaj, ko bo vajeti prevzel nov direktor, vrnil pod okrilje CVZ ali bo še naprej vztrajal s svojo varnostno enoto, vendar iz kabineta nismo prejeli odgovora.

Neposreden politični vpliv na ključne varnostne in preiskovalne organe vodi v izgubo avtonomije policije in njeno uzurpacijo. Policija bi morala delovati izključno v skladu z zakonom in strokovnimi standardi, ne pa po navodilih politike.