Luka Mesec bo z Andrejevim primerom seznanil inšpekcijske službe, pristojne za ugotavljanje zakonitosti ravnanj odgovornih, so v njegovem kabinetu potrdili za naš portal.

»Uporabnik mora soglašati, da mu nekdo drug naredi nego na telesu. Če s tem ne soglaša, mu tega ne moremo vsiljevati.« Pa imate konkreten dokaz, da je Andrej zavračal pomoč? »Ne tega dokaza pa nimam. Beseda proti besedi.« To je le eden od izgovorov, ki smo jih danes slišali na pretek. Direktorica kočevskega CSD Katarina Hiti je le ena od predstavnikov javnih zavodov, ki se drug za drugim otepajo svoje odgovornosti in dolžnosti, ki so jih pri onemoglem Andreju opustili. Obenem pa dopustili, da je v njihovi sredi, v letu 2024, med lastnimi izločki, nebogljen in zanemarjen kar štiri mesece ležal krajan, pozabljen in zapostavljen od vseh. Institucije, ki so deklarirano zaprisežene izvajanju skrbi za socialni blagor in varnost pomoči potrebnim, niso opravile svojega dela. Pika. To lahko mirno zapišemo brez kakršnega koli pretiravanja. Namreč, človek, ki se zaradi bolezni in posledične mišične oslabljenosti v nogah ne more postaviti pokonci, ni nikogar zdramil do te mere, da bi mu že iz svoje osnovne profesije ali pa, preprosto, človečnosti, pristopili naproti. Saj ni potreboval veliko – bolniško posteljo, fizioterapijo in osebno higieno. V prvi vrsti vodo in milo. Potem pa vse ostalo.

Direktor Jutra: »Nege nismo izvajali zaradi varstva zaposlenih«

»Nikoli nisem zavrnil nege,« je po sinočnji reševalni akciji zjutraj vidno olajšan, da je končno čist, povedal Andrej. »Še postrigli so me tukaj ob strani,« si s prsti pogladi lase. Sveže umit, obrit in pokrit z novo posteljnino. Pod telo, ki je bilo štiri mesece ujeto v posteljo, so mu položili masažno blazino, ki bo poskrbela za prekrvavitev in krepila mišični tonus. Njegove besede, da se ni nikoli branil vode in mila ter pomoči pri higieni, je potrdila tudi soseda Slavica, ki je zadnje mesece edina svetla točka v življenju onemoglega 59-letnika. Zakaj bi človek lagal pri tako osnovni fiziološki potrebi, kot je osebna higiena?! Da te res ni prejel, dobimo potrditev pri direktorju zavoda Jutro, za pomoč in nego na domu, Gregorju Leviču: »Nege pri njen nismo izvajali, ker pogoji za naše zaposlene niso bili primerni. Bivanjske razmere so bile neustrezne, prav tako je bila postelja prenizka. To predstavlja nevarnost za naše zaposlene. Po zakonu o delovnih razmerjih moramo ščititi svoje delavce.« Delavci imajo temeljne pravice, ki uporabniku storitev, za katerega plačuje občina, očitno ne pripadajo. Pa čeprav životari v lastnih izločkih. Pravica delavcev do čistega delovnega okolja je pred pravico človeka do obravnave, čeprav leži v lastnih izločkih?!

Zdravstvo in socialna, dva temeljna stebra naše družbe, od katerih smo odvisni in ju obenem finančno vzdržujemo državljani, sta pri njem povsem odpovedala. So pa direktorji in vodje institucij složni in enotni, da so za Andreja naredili vse, sklicujoč se na zakonodajo in pravne floskule. A kaj, ko so iz povsem človeškega vidika doživeli popoln zdrs. Kako bi sicer razumeli številne socialne delavke, zdravnika, patronažno sestro in zaposlene v Jutru, ki so si pri njem menda pogosto podajali kljuke, niso pa videli mišjih iztrebkov po tleh, zavohali plesni in vlage, ki sta mu že razžrli oblačila, odpadajočega ometa tik nad njegovo glavo, pa nenazadnje nakopičenih plastenk in posod z izločki tik ob postelji. So bili obiskovalci slepi ali je to normalni standard za bolnika in človeka v 21. stoletju? »Danes prvič je socialna delavka prijela za metlo in očistila tudi stopnice,« je vidno osupla povedala soseda Slavica. Do zdaj so mižali ob videnem in ob dejstvu, da Andrej nepokreten leži v postelji, ki je njegova miza in stranišče hkrati? Da že štiri mesece ni bil umit, to nikogar ni zmotilo. A pri bolniku, ki mu bolezen razžira noge, bi morali še posebej nameniti pozornost osebni higieni.

Socialne delavke prihajajo in so prihajale od 15. novembra naprej. Na koliko časa so ga obiskovale, vprašamo direktorico CSD Katarino Hiti?
»Kadar je uporabnik želel.«
In kaj so od 15. novembra do objave v našem mediju delale?« nadaljujemo poizvedovanje.
»Socialne delavke so urejale njegove pravice.«
Medtem ko je Andrej ležal v lastnih iztrebkih? Hitijeva se je naprej izgovarjala, da so za nego bili zadolženi v zavodu Jutro, kjer pa niso opravili zadolžitev, kot je direktor Levič že razložil, ker »zaposleni niso imeli zagotovljenih delovnih pogojev.« Direktor zavoda Jutro je povedal tudi, da so zaposleni v Jutru večkrat ponudili pomoč Andreju, pa jo je ta zavrnil. Kakšno pomoč konkretno je zavrnil, nas zanima? »Pomoč pri postrežbi hrane.«
Glede na to, da mu zgornji del telesa dobro služi, nič nenavadnega, saj si pri nošenju žlice v usta lahko pomaga z lastnimi rokami. Ali je zavrnil tudi nego, še vprašamo. Imate o tem pisno dokazilo? »Nimam. Nege mu nihče ni ponudil zato, ker ni bilo vzpostavljenega okolja za zaposlene.«
Nekdanji zaposleni v Jutru pa nam je sporočil tole: »Iz moje strani je bila koordinatorka zavoda Jutro obveščena glede situacija g. Andreja, a zakaj vodstvo ni ukrepalo, tega pa žal ne vem.«

Kaj je res zavrnil Andrej?

Tudi direktorica CSD je prepričana da so njihove zaposlene naredile vse, ko so obiskale Andreja. Direktorica jim verjame na besedo, sama si stanja na terenu ni ogledala. »Trdno stojim za tem, da so zaposlene svoje delo opravile. Bile so tam in popisale vse, kar on rabi.« Popisale, da. Še danes zarana so mu pod nos pomolile nove papirje. Od njega so izsilile podpis, da noče v sobico za brezdomce, ki bi jo moral deliti s štirimi uporabniki. Tam ni nočnega varstva, torej bi vpričo treh brezdomcev opravljal potrebo v postelji, torej slabše kot doma, ko to lahko naredi v intimi. »Ponudili smo mu plenico,« povejo v CSD. Andrej pa komentira: »Torej bi me dali ob 16h v plenico in v njej bi ostal do 8h zjutraj? Seveda sem to zavrnil.«

Danes zjutraj so mu ponudili v podpis izjavo, da zavrača dom za starejše občane. Andreju bi namreč s tem vzeli tudi socialno podporo, 465 evrov. Rad bi še stopil na noge in delal! Pred hišo ga čaka registriran avtomobil, redno plačuje položnice s pomočjo sosede, s preselitvijo v dom bi mu vzeli popolno samostojnost, sčasoma verjetno tudi podrto nepremičnino. Želeli bi ga vtakniti v plenice in ga prikleniti na posteljo. Z odvzemom finančne samostojnosti pa si ga tudi podrediti, narediti odvisnega. Postavljen pred golo dejstvo, brez možnosti izbire, je Andrej ponujeno rešitev zavrnil. Ni pristal na krčenje svojih osnovnih pravic. Želi se vrniti v življenje, delati.

Vse, kar Andrej potrebuje, kot je zadnja ugotovitev direktorja zdravstvenega doma Emirja Kuduzovića, je – fizioterapija! 

Človeka je treba postaviti na noge. Tako pa so z obiskom socialni delavci zgolj napravili kljukico na spisku svojih dnevnih nalog. Ali si na ta način zavarovali hrbet? Človeka, ki ne pristane na izvršeno dejstvo zato prepuščajo samemu sebi. Ker si je Andrej upal na glas reči, da ne gre v sobo za brezdomce, ker ni brezdomec in ker so v sobi še trije, ki bodo gledali, kako opravlja veliko potrebo, je ostal v lastnih izločkih doma! Nihče mu ni šel naproti do medijske objave. Nihče ni iskal zanj primerne rešitve. Direktorica Hitijeva iz centra za socialno delo tako pove, da ni odgovorna za stanje, v katerem se je znašel Andrej, ker da o tem ni vedela ničesar. Svojim strokovnim delavkam pa zaupa, ker so naredile vse, kar so lahko. Spomnimo: »Urejale so njegove pravice.« Od 15. novembra do 19. januarja, ko je prišla prva pravica; in to je izredna pomoč. Vse to so uredile pri pravicah. Hitijeva pa na teren ni šla.

Snemalec: Matej Krže

Občini zaračunajo storitev, ki je ne opravijo

Danes prvič po naši objavi srečamo zaposleno Jutra, ki prinese Andreju kosilo. Posneli smo jo. Približno minuto se je zadržala. Zaščitena z masko je na hitro odložila posodo na mizico in se zavrtela na petah. Brez vprašanja, ali potrebuje kakšno pomoč.  Ali rabi krožnik, vilico, žlico, da ga morda privzdigne v postelji. Nič. »Izvajamo samo storitev dovoza hrane in postrežbe,« pojasnjuje direktor zavoda Jutro Gregor Levič. »Ostalo je uporabnik odklonil.« Torej, po njihovem je odklonil tudi krožnik in pribor?  Zaposlena je storitev opravila v manj kot minuti, zavod, ki je opravil samo dovoz, ne pa tudi postrežbe pa je to vseeno zaračunal občini. »Gre za celotno storitev,« pravi Levič. Ampak niste je opravili, mu predočimo. Zakaj ste občini zaračunali dovoz in postrežbo, če je niste opravili? Vsak dan, dan za dnem zaračunavajo občinam nekaj, česar ne postorijo. Gre pa za celovito storitev, ki jo plača Občina Kočevje. Koliko je še takih uporabnikov, ki jim hrano samo odložijo in poberejo plačilo za popolno storitev?

Natanko 431.878,99 evrov je zavod Jutro lani prejel od Občine Kočevje. Januarja letos je za storitve, ki jih izvajajo na domu, prejel dobrih 31 tisočakov. Socialno podjetje ima na svoji spletni strani zapisano, da ponuja celovito podporo in oskrbo za tiste, ki potrebujejo pomoč v domačem okolju, med storitvami, ki jih nudijo, pa navajajo »pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, kot so oblačenje, umivanje, hranjenje in vzdrževanje osebnih pripomočkov«, in še »gospodinjsko pomoč, vključno s prinašanjem obrokov, nakupom živil in osnovnim čiščenjem prostorov.« Delujejo v domačem Kočevju in Žužemberku. Zavod, ki ima besedo socialni zapisan v nazivu, je bil eden od tistih, ki je pri Andreju tudi spregledal očitna dejstva. Direktor, ki je bil s strani delavk obveščen o razmerah pri Andreju, ni zmogel akcije. Se je pa, pove, pogovarjal s centrom za socialno delo. S tem si je opral roke.  Pogovoril!? V konkretnem primeru je bilo res veliko besed, a malo dejanj. So k njemu res vsi hodili zavezanih oči? Kot pijanec plota so se oklepali paragrafov, pravil, prelagali odgovornost na drugega, veliko govorili in nič storili. Direktorji in zaposleni res ne premorejo trohice sočutja, empatije, srca?

Ni pa bila nobena oseba iz javnega zavoda zmožna osebnega pristopa, pogovora, vzpodbude, iskanja konsenza pri reševanju Andrejeve zdravstvene situacije.

Po naši akciji se je v Slovencih spet prebudila dobrota. Stanovanje, ki je vsaj za silo očedeno, je že nared za obnovo. Vanj samodejno prihajajo lokalni obrtniki, Andrejevi znanci, ki so njegovo zgodbo izvedeli z našega medija.

Morda bo ravnanje v prihodnje popravil pristojni minister Luka Mesec, ki bo v konkretnem primeru v Kočevje poslal inšpekcijske službe, »pristojne za ugotavljanje zakonitosti ravnanj pristojnih, s konkretnim primerom seznanilo in jim predalo vse informacije. Želimo si, da do takšnih primerov, ki nas žalostijo, v sistemu socialne varnosti ne bi prihajalo. Zato je prav, da se raziščejo vrzeli, ki so do tega privedle in uvede mehanizme, ki bi to preprečevali.«