29. 2. 2024

Moč kapitala ali apetiti po odškodninah?!

HRUP

Hrup v naselju Trate, ki se nahaja ob industrijski coni. / preiskovalno.si

»Ponoči zaradi neznosnega hrupa ne moremo spati, na nas dežuje lesen dež,« že mesece tožijo prebivalci Trate v Kočevju, ki je v neposredni bližini industrijske cone. Tam ima podjetje Marumi obrat za proizvodnjo lesnih peletov. S težavami so seznanili tudi okoljskega ministra in zahtevali izločitev inšpektorice. Ta je podjetniku zdaj postavila končni ultimat.

Že skoraj leto dni prebivalci kočevskega naselja Trate, kot pripovedujejo, preživljajo peklenske noči. Spati jim ne dan hrup, ki prihaja iz lesnega obrata v neposredni bližini, katerega vrednosti tudi do dvakrat presegajo še zakonsko dovoljene meje hrupa v naselju. Trušč med 70 in 87 decibelov (dBA) jim krati spanec; ne pomagajo niti zaprta in dobro zatesnjena okna. Da hrup presega še dopustne meje, nam ob obisku Kočevja pokažejo vrednosti ene od izmer, ki jih sami redno opravljajo od začetka delovanja tovarne lani poleti.

Zakonodaja dopušča hrup v vrednosti do 45 dBA ponoči, čez dan pa le deset decibelov več. Kritične ravni hrupa ponoči so presežene pri 53 dBA in 63 dBA ponoči, je zabeleženo v Uradnem listu. Če so stanovalci naselja Trate čez dan večinoma po službah in so se hrupnega mletja hlodovine, ki prihaja s sto metrov oddaljene delavnice, že nekako privadili, pa je nočno zvočno nasilje zanje nesprejemljivo. Z enako stopnjo hrupa, nadaljujejo, so bombardirani tudi med prazniki in ob koncu tedna. Tako so več dni in noči zapored tudi sami snemali ropot in nam poslali nekaj posnetkov za lažjo in objektivno predstavo:

Lesni prah povzroča dihalne stiske, hrup načenja zdravje

»V takšnem življenjskem okolju je nemogoče živeti, ta hrup je že krepko načel tudi zdravje in izjemno poslabšal življenjske pogoje,« navajajo na Tratah. Poleg hrupa jih neprestano zasipa tudi lesni dež, ki ga iz obrata veter raznaša po naselju. Zaradi prašnih delcev v zraku imajo težave z dihali, pripovedujejo, lesni prah prodira tudi v stanovanja in se zažira v pohištvo.

Dež iz žagovine nad sosesko Trata
preiskovalno.si
»Toliko ga je, da bi lahko vsak dan čistila, pometala dvorišče in brisala avtomobil,« v soseski, streljaj od kočevske obrtne cone Lik, kjer deluje podjetje Marumi za proizvodnjo lesnih peletov in proizvodnjo toplote in elektrike, nemočno opisujeta prvi sosedi Branka Vegi in Andreja Kavšek. Kako izgleda prašna pošiljka s tovarne, so krajani objavili tudi v svoji facebook skupini.

Snemalec in montažer: Matej Krže

Obe sogovornici sta članici iniciative Borci za Trato, ki od podjetja zahteva, »da se hrup zmanjša na ravni, ki bodo nemoteče in v skladu z zakonodajo. Prav tako zahtevamo, da se nas zaščiti pred lesnimi delci oziroma prahom.« S temi zahtevami so večkrat soočili tudi direktorja podjetja Marumi Marka Kosa in predstavnike lokalne oblasti, vendar pa se, po besedah krajanov, dogovora in rokov, kdaj bo podjetje odpravilo pomanjkljivosti, niso držali. »Same obljube,« dodajajo.

Okoljska inšpektorica: Marumi je kršil Zakon o varstvu okolja

Po pomoč so se obrnili tudi na okoljskega ministra Bojana Kumra in zahtevali izločitev okoljske inšpektorice iz postopka proti Marumiju ter da vse inšpekcijske službe opravijo skupen nadzor nad podjetjem. Morda je tudi zaradi tega 7. februarja letos okoljska inšpektorica izdala odločbo, na podlagi katere morajo v podjetju »izvesti prve meritve hrupa v okolju za vir hrupa in jih opraviti v stanju največje zmogljivosti obratovanja,« rok za izpolnitev teh zahtev pa je »45 dni od dneva vročitve dokumenta.« Inšpektorica, ki razmere v podjetju spremlja že od septembra lani, je pri zadnjem nadzoru januarja ugotovila, da so v podjetju že vzpostavljene stabilne obratovalne razmere, zato bi moral zavezanec že zagotoviti prvo ocenjevanje hrupa v okolje. Ker tega še ni storil, ni izpolnil obveznosti do inšpektorata in je kršil določbe Zakona o varstvu okolja. Pri odločitvi roka je inšpektorica »upoštevala ščitenje javnega interesa, saj se najbližji stanovanjski objekti nahajajo v neposredni bližini vira hrupa (stroj, ki obratuje na prostem).« Na Trati so se zaradi motečega hrupa in prahu večkrat obrnili tudi na Občino Kočevje, saj »da ne morejo več normalno bivati in funkcionirati v svojih domovih.« S to odločbo je, pomenljivo, inšpektorica podjetniku skrajšala rok za izvedbo meritev kar za pol leta! 

Nemški medij Deutsche Welle navaja, da prevelik hrup lahko povzroči presnovne motnje in bolezni, visok krvni tlak, sladkorno bolezen in celo srčni infarkt. Svetovna zdravstvena organizacija pa hrup kot dejavnik tveganja za prezgodnjo smrt postavlja takoj za onesnaženim zrakom. Pravica do zdravega življenjskega okolja je zapisana v Ustavi Republike Slovenije, ki v 72. členu med drugim navaja: »Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja. Država skrbi za zdravo življenjsko okolje. V ta namen zakon določa pogoje in načine za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti.«

Podžupan Andrej Mladenovič, ki spremlja to problematiko, je po zadnji odločbi inšpektorice ultimativen: »Do občinske seje, 21. marca, smo podjetniku dali čas, da izvede uradne meritve hrupa. Mejne vrednosti so jasne, če jih presega, jih mora rešiti! Meritve neodvisne pristojne inštitucije bodo edini pokazatelj, ali podjetje spoštuje zakon. V primeru kršitev bo imel po zakonu še štiri mesece časa, da kršitve odpravi, sicer bo zadevo prevzelo ministrstvo za okolje.«

Kočevski župan in lastnik Marumija s skupno politično zgodovino

Moč kapitala na eni in nemoč prebivalcev na drugi strani? S tem vprašanjem soočimo direktorja Marumija Marka Kosa, ki je po štirinajstdnevnem remontu, ko se je v naselje Trata po skoraj letu dni vrnila tišina, v minulem tednu spet zagnal proizvodnjo peletov. S tem pa se, kot navaja predsednica iniciative Borci za Trato Karmen Arko, okoljsko nasilje nad prebivalci Trate nadaljuje. »Ko smo začeli z obratovanjem, smo začeli dobivati pritožbe zaradi hrupa. S civilno iniciativo Borci za Trato ves čas sodelujemo, saj naš namen nikoli ni bil, da bi nekaj delali po svoje.« Med zunanjim sistemom sušilnice lesa in stanovanjskimi hišami so postavili zaščitno ograjo, ki pa se najprej ni izkazala za povsem učinkovito, zato jo zvišujejo, nam je protihrupne posege na obratu razkazal direktor. »Naredili smo zaščitno ograjo, s katero smo za 80 ali 90 odstotkov omilili hrup. Ko bomo zaključili s postavljanjem, bomo naročili uradne meritve, ki bodo pokazale dejansko učinkovitost protihrupnega zidu in vseh ostalih izvedenih ukrepov.«

Zvočni zid ob tovarni Marumi.
preiskovalno.si

Med drugim nameravajo izolirati cevi, po katerih se premikajo peleti, s čimer bodo prav tako ublažili hrup. Ker je glavni povzročevalec hrupa v podjetju mlin za drobljenje hlodovine, so najprej razmišljali o preselitvi dela proizvodnje na drugo lokacijo. Potem pa so se v podjetju odločili za nabavo že mletega proizvoda iz Avstrije. Kot so zagotovili tudi v dogovoru z Občino, naj bi mlin zdaj le še občasno zagnali, največkrat pa enkrat na mesec. Za preprečevanje raznosa fine žagovine v naselje pa so skladišče prekrili s šotorom. Občina pa je v pasu med industrijsko cono in naseljem Trata posadila zeleno bariero s 1300 hitro rastočimi drevesi in 500 grmovnicami.

A v civilni iniciativi Borci za Trato menijo, da je to premalo. Kot navajajo, se hrup sliši cel dan in tudi ponoči.

Nenavadno se jim tudi zdi, da podjetje za obratovanje ne potrebuje okoljevarstvenega dovoljenja, prav tako jim ob izdaji gradbenega dovoljenja ni bilo treba naročiti študije vplivov na okolje. Je podjetje privilegirano zaradi domnevnih povezav z županom Vladimirjem Prebiličem in lastnikom Marumija, kot namigujejo? Podjetje Marumi je v večinski lasti Ruperta Goleta, bivšega župana Šentruperta, ki je pred državnozborskimi volitvami leta 2011 skupaj s takratnim poklicnim kolegom, kočevskim županom Prebiličem osnoval društvo neodvisnih županov Gibanje za Slovenijo. Direktor Marko Kos sprego z županom zanika. »Gospoda župana vidim enkrat na leto, okoli novega leta. Sedaj, ko rešujemo to problematiko, je bil pri meni mogoče petkrat, a le z namenom, da rešimo zadeve.«

Nad insinuacijami so ogorčeni tudi na Občini Kočevje. Podžupan nam je zagotovil, da podjetniku ne gledajo skozi prste. »Podjetnik je parcelo kupil od zasebnega lastnika, na Občini Kočevje pa smo bili veseli njegovega prihoda, ker gre za zeleno tehnologijo. Kot vsem večjim investitorjem v kraju, smo mu delno oprostili plačilo komunalnega prispevka.« Podžupan je pred dnevi s svojo merilno napravo izmeril vrednosti hrupa in nam zagotovil: »Bile so pod mejo.«

Razkol v iniciativi in grožnje z odškodninsko tožbo

Kot je nenapisan običaj v Sloveniji, smo pa tudi v primeru boja za dostojno kakovost življenja prebivalcev Trate priča tipičnemu slovenskemu razdvajanju. Namesto enotnosti in skupnega cilja za višjo kakovost življenja, so med sosedi v naselju zazijale razpoke. Znotraj iniciative, ki naj bi delovala enotno in usklajeno v dobrobit vseh prebivalcev, hkrati ne pa oteževala občinskega in gospodarskega razvoja, je zaradi domnevno zasebnih interesov prišlo do razkola. Tako zdaj na območju Trat delujeta dve iniciativi; ena večja, kot je slišati v kraju, pa tudi bolj strpna, in druga manjša, ki se je pod vodstvom Karmen Arko odcepila v Iniciativo Borci za Trato. Ta naj bi bila tudi agresivna in ne pripravljena na kompromise, še izvemo v Kočevju. Direktor Marko Kos nam potrdi, da je s prvo iniciativo sodeloval vse od faze gradnje naprej in v danih razmerah tudi upošteval vse njihove pobude in navodila, kar nam potrdijo tudi v iniciativi. »Druga civilna iniciativa pa mi meče polena pod noge, kljub temu da sem jim vedno na razpolago, večkrat sem poudaril, da sem tukaj praktično vsak dan od sedmih do treh. Nihče (iz iniciative Borci za Trato) se pri meni ni oglasil,« žalosti direktorja Marumija.

Predsednica iniciative Borci za Trato Karmen Arko na vprašanje, čemu je ustanovila svojo iniciativo, pojasni, da s svojimi somišljeniki ni pristala na rešitev, »da se bo treba na to stanje kar navaditi,« ampak se zaradi hrupa in prašenja zavzema za dokončno ustavitev delovanja obrata.

Da bi preprečil raznos žagovine, je direktor Marumija postavil šotor.
preiskovalno.si
To podkrepi z dejstvom, da so Borci za Trato »zbrali nekaj čez 200 podpisov proti obratovanju Marumija.« Kot še napoveduje, se bo spor najverjetneje preselil na sodišče, 28 prebivalcev Trate pa namerava od podjetja po sodni poti zahtevati 63 tisoč evrov. A ta odškodninski zahtevek se nanaša samo za omejeno obdobje obratovanja, zato bodo poskušali iztožiti tudi odškodnino za preostali čas delovanja obrata. Temu primerna naj bi bila višina novega zahtevka, ki pa za zdaj še ni znana. Je morda posredi sla po denarju, ki bi posameznikom prinesla svojevrstno zadoščenje ali gre res za nepremostljivo motnjo hrupa, ki je ljudi privedla na rob obupa? V drugi iniciativi, ki se s podjetjem dogovarja vzporedno z Arkovo, so nam povedali, da se za tožbo ne bodo odločili, saj da se skupaj trudijo iskati rešitev in dobrobit za vse udeležence. Hrup je resda eden glavnih dejavnikov tveganja za zdravje, a preden bodo kakor koli ukrepali, bodo počakali na zakonsko določene roke, do katerih mora podjetje poskrbeti za zmanjšanje hrupa in preprečiti raznos žagovine po naselju. Direktor Marumija, ki zaposluje deset domačinov, je z dosedanjimi protihrupnimi ukrepi že pokazal pripravljenost za izboljšanje kakovosti bivanja na območju negativnih vplivov obrtne cone, so nam še pojasnili. Da se hrup iz podjetja zmanjšuje, pa potrjuje tudi posnetek našega snemalca Mateja, ki je ob vnovičnem zagonu tovarne dva dni zapored snemal zvok na območju naselja Trate. Ali je ta pod zakonsko mejo, pa bo treba preveriti z uradnimi meritvami, ki bodo izločile druge zvočne vplive v okolju.

Karte bodo padle že na začetku pomladi, ko bo podjetje Marumi moralo inšpekciji, lokalni oblasti in občanom predočiti uradne meritve hrupa. S tem bo znana tudi nadaljnja usoda podjetja in upravičenost krajanov za tožbo. 

Zadnja razkritja

23. 4. 2024

MAJA

Preiskujemo naprej: Kako Levica molze državni proračun

Razkrivamo bogate dodatke zaposlenih na ministrstvu Simona Maljevca, ki ga obvladuje stranka Levica. Vodje kabineta in sekretarji si vsak mesec popravijo plačo za več sto evrov. Tisti, ki so verjeli ministrovim obljubam o dolgotrajni oskrbi, pa so ostali brez pičlega evra. Preverili smo zaveze iz Koalicijske pogodbe.

Preberi več

21. 4. 2024

minister Maljevac v ozadju pa kolega Tašner

V Levici zaposlujejo svoje in oddajajo posle privilegiranim

Ena prvih, ki je prišla k ministru Levice Simonu Maljevcu na zaupanje, pa so jo potem s fiktivnim razpisom zaposlili, je Maja Tašner Vatovec, ki je v službi za splošne zadeve, skrbi tudi za javna naročila. Je žena poslanca Levice Mateja Tašnerja Vatovca. Zaposlovanje svojih in oddajanje poslov privilegiranim se nadaljuje.

Preberi več

19. 4. 2024

picture NM

Novinarka Preiskovalno.si Nataša Markovič je nominirana za evropsko novinarsko nagrado

Med nominiranimi za letošnje evropske novinarske nagrade European Press Prize je novinarka portala Preiskovalno.si Nataša Markovič z zgodbo Izdali smo generacijo. Ob še štirih novinarskih kolegih iz različnih evropskih držav je kot edina Slovenka nominirana za nagrado v komentatorski kategoriji javnega diskurza za izjemno besedilno interpretacijo sveta, v katerem živimo.

Preberi več

18. 4. 2024

EMILIJA

AVK zoper ministrico po sledeh dokazov na preiskovalno.si

Agencija izvedla nenapovedane preiskave v štirih podjetjih, od katerih je digitalna ministrica Emilija Stojmenova Duh naročila in kupila sporne računalnike. Ob tem spomnimo, da je ob podpori Gibanja Svoboda uspešno prestala interpelacijo. V primeru afere računalniki pa so jo pokrili tudi s sprejetjem zakona za nazaj.

Preberi več

Naroči se na naše e‑novice

Zahvaljujemo se vam za prijavo.

Na vaš e-naslov boste prejeli potrditveno sporočilo.

Prišlo je do napake. Preverite podatke v obrazcu in poskusite ponovno.

Teme