Dan pred kulturnim praznikom je državno odvetništvo v zemljiško knjigo vpisalo predznambo lastninske pravice za stavbo na Litijski 51. S tem je država še korak bližje k formalno pravnemu zaključku posla. Novi izbrani geodet je po naših informacijah končal izmere, ki bodo v ponedeljek popoldne že na mizi ministrstva za pravosodje.

5. februarja smo ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan vprašali, kdaj bodo po 7,7 milijonskem nakupu stavbe na Litijski to vsaj formalno vpisali v zemljiško knjigo. Dva dni kasneje, 7. februarja, ob 11:45, pa je bila v zemljiško knjigo vpisana predznamba lastninske pravice, ki naj bi veljala od 16. januarja letos. Ministrica Dominika Švarc Pipan je po aferi Litijska celotni civilnopravni del prepustila državnemu odvetništvu. A zakaj jih za pomoč ni prosila že prej? Ena od zakonsko predpisanih nalog državnega odvetništva je prav ta, da skrbi za pravne posle, ki so višji od 100 tisoč evrov.

Skladno z  2. odstavkom 25. člena Zakona o državnem odvetništvu bi ministrstvo za pravosodje predhodno lahko pridobilo mnenje državnih odvetnikov, ki se nanaša na vse pravne aspekte. Državno odvetništvo namreč oblikuje pravna mnenja, ki so povezana z varstvom premoženjskih in drugih pravic in interesov Republike Slovenije. V tem primeru pa celo ni šlo za 100 tisoč evrov, kolikor je zakonska meja, pač pa za milijonski posel, pa tega na ministrstvu vseeno niso storili. Vključitev državnega odvetništva postopka tudi ne bi nujno zavleklo, saj državni odvetniki izjemoma izpeljejo preglede tudi »pod nujno«. Če bi jih vključili, pogodba gotovo ne bi imela samo štirih strani. Državni odvetniki bi, kot je običajno pri drugih nakupih, pregledali kupoprodajno pogodbo, predlagali bi priporočila in varovalke. Mnenje državnega odvetništva sicer ne bi bilo zavezujoče, vendar pa bi v primeru njihove vključenosti lahko rekli, da je ministrstvo ravnalo z vso skrbnostjo, saj je zadolženo za to, da ščiti premoženje države oziroma dela v interesu države. Državno odvetništvo se sicer v svojih mnenjih in priporočilih ne bi opredeljevalo do vrednosti nepremičnine. Posel bi bil z vključitvijo državnega odvetništva pravno izpeljan na način, ki predvideva tudi overitev pogodbe in šele nato plačilo. Državno odvetništvo sicer po naših informacijah nima dovolj kadra, da bi pregledovalo vse ali večino pogodb na ravni države, vendar pa gre za strokoven organ, ki je v primerjavi s politično nastavljenimi svetovalci ministrstva očiščeno politike in je zavezano pravu. Z vpisom predzaznamovane lastninske pravice v zemljiško knjigo je država tako še korak bližje k formalno pravnemu zaključku tega posla, ki je odneslo ministrico za pravosodje, generalnega sekretarja stranke SD, v ponedeljek pa bo znano, ali še koga. Nekatere območne enote stranke SD namreč zahtevajo tudi odstop predsednice stranke Tanje Fajon, kar bi bilo mogoče izpeljati šele na kongresu. Ključna točka ponedeljkovega dnevnega reda konference SD, ki je najvišji politični organ stranke med dvema kongresoma, bo, »kako naprej«. SD je namreč tik pred evropskimi volitvami na najnižji točki svoje priljubljenosti, ko člane stranke zaradi posla na Litijski preiskujeta Nacionalni preiskovalni urad in Komisija za preprečevanje korupcije.

Padec podpore SD ustreza Svobodi

In komu ustreza celotna zgodba v zvezi z sodno stavbo na Litijski 51 in najnižja priljubljenost stranke SD? Predvsem Svobodi, ki ima pred evropskimi volitvami tako večje možnosti za zmago njihovih kandidatov. Katerih, sicer še ni znano. Dejstvo je, da sta imela sedanja evropska poslanca, ki spadata v kvoto Svobode (imenovana sta bila pod vlado Marjana Šarca), res minorno možnost ponovnega imenovanja, po aferi, ki je potopila SD, pa so se karte premešale v njuno korist oz. korist kandidatov Svobode.  Afera bo ob katastrofalnem padcu podpore stranki SD zato zatresla stolčke Matjažu Nemcu in Milanu Brglezu. Nemec je, kot se je govorilo po kuloarjih, zahteval »menjavo celotnega vodstva SD«, saj bi mu le očiščenje stranke omogočilo, da bi bil ponovno izvoljen. Zgodba o Litijski 51 ustreza Svobodi tudi zato, ker je prišla v javnost v času, ko ji je priljubljenost najbolj drastično padala. Prišla je v javnost, ko je bila SD »brez aktualne afere« in bi zato lahko nevarno pridobila na priljubljenosti.

Vendar pa v stranki Svoboda z očitno kratkovidnostjo in umanjkanjem  zgodovinskega spomina pozabljajo, da z nadzorovanimi medijskimi aferami, ki jih lansirajo v medije, in so uprte v koalicijsko partnerico, rušijo predvsem lastno koalicijo, ki v ključnih zadevah pred naslednjimi volitvami ne bo imela dovolj glasov za izvajanje velikopoteznih načrtov. Mnogi so verjetno dobri in nujno potrebni za našo državo! Zgovoren je bil namreč zadnji kolegij državnega zbora, ko je opozicija skupaj s Socialnimi demokrati blokirala predlog vlade za obravnavo dopolnitev zakona o spodbujanju digitalne vključenosti po skrajšanem postopku. Nova dopolnitev bi dala ministrici Emiliji Stojmenovi Duh namreč podlago za hitrejšo razdelitev 13.000 računalnikov, ki več mesecev ležijo v dragem skladišču in  jih je ministrica brez vnaprejšnjega načrta in meril kupila za 6,5 milijona evrov, kar smo razkrili na tem portalu. Sprejetje tega zakona po hitrem postopku bi namreč ministrici dalo dodaten  argument za enega najbolj spornih nakupov te vlade. SD ki ve, da ji je afero sodna stavba lansirala Svoboda, zato glasov ni želel prispevati. Dobro se namreč zavedajo, da je afera sodna stavba za 7,7 milijona evrov preglasila in utišala nakup 13tisoč računalnikov za 6,5 milijona evrov in da je šlo za načrtovan medijski modus operandi njihove koalicijske partnerice - Svobode.