Tole je dokument iz 13. marca, v katerem je odgovor na vprašanje, kaj vse se da z obnovo stavbe narediti na Litijski 51.

Z Mestne občine Ljubljana so namreč državnemu DSU, ki sicer upravlja in svetuje ministrstvu za pravosodje, odgovorili na vprašanje o namembnosti. Vsebino dokumenta z naslovom Urbanistično mnenje o objektu Litijska cesta 51 je 13. marca, dva dni po zaprosilu iz DSU, pripravil Oddelek za urejanje prostora MOL. Takole so zapisali.

Dopustne namembnosti v območju so:

- tri- in večstanovanjske stavbe,

- stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine,

- stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji,

- gostilne, restavracije in točilnice,

- hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev,

- druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo mladinska prenočišča,

- stavbe javne uprave,

- stavbe bank, pošt in zavarovalnic,

- druge poslovne stavbe,

- konferenčne in kongresne stavbe,

- trgovske stavbe (nepokrite tržnice),

- stavbe za storitvene dejavnosti, razen avtomehanične delavnice,

- stavbe za kulturo in razvedrilo,

- muzeji, arhivi in knjižnice,

- stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,

- stavbe za zdravstveno oskrbo

- stavbe za šport,

- stavbe za opravljanje verskih obredov,

- športna igrišča,

- drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,

- druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi s spremljajočim programom,

- garažne stavbe: samo garaže in kolesarnice.

Kot pogojno dopustne namembnosti v dokumentu navajajo tudi rezervoarje, silose in skladiščne stavbe. Dopustni posegi na tem območju pa so še: novogradnja, rekonstrukcija objekta, nadomestna gradnja, odstranitev objekta, vzdrževanje objekta, sprememba namembnosti.

MOL je torej dopustil kar 22 možnih namembnosti, med katerimi so tudi stavbe javne uprave, kamor sodišča nedvomno spadajo. Zato je izjava ministrice Katičeve o tem, da objekt ni primeren za sodišče, neresničen in zavajajoč. Tudi nadaljevanje njene izjave, ki jo je izrekla v petek, ne drži: »V tem trenutku še ne morem odgovoriti na vprašanje, zakaj bi lahko uporabili objekt.« Lahko bi rekla, da še ne ve, za katero od teh 22 namembnosti se bodo odločili, ne pa, da za sodišče stavba ni primerna. Vsebina dokumenta potrjuje prav to, kar Katičeva zanika. Ne samo, da so na MOL zapisali, da je objekt lahko namenjen za delovanje javne uprave, v njem bi lahko bili tudi fakulteta, zdravstveni prostori ali celo oskrbovana stanovanja. Gre za širok spekter namembnosti, od tržno usmerjenih dejavnosti pa vse do najbolj socialno občutljivih storitev za najbolj ranljive skupine ljudi. Če bi bila stavba, kot ugotavljajo strokovnjaki, primerna za izobraževanje pa zdravljenje bolnikov in nastanitev tistih starejših, ki pri vsakodnevnih opravilih potrebujejo pomoč zdravstvenih in socialnih delavcev, kako potemtakem ne bi bila primerna za sodnike in druge zaposlene v pravosodju? Ob tem pa spomnimo, da so prostori na gospodarskem razstavišču, kamor so med covidom-19 preselili največje obravnave, dovolj dobri za delo tretje veje oblasti. Ali je mogoče, da je ključna svetovalka Katičeve, Lucija Remec, tak dokument zamolčala?

Lucija Remec, ki je na ministrstvu zaposlena v službi za nepremičnine in investicije pravosodnih organov in je v tesnem stiku s Katičevo je obenem tudi skrbnica pogodbe z DSU, kjer je direktor Mitja Križaj, ki nam je v telefonskem pogovoru rekel, da ga Litijska sploh ne zanima. Tudi njega današnji dokument postavlja na laž. Kdo je torej brez ustreznih postopkov in utemeljitev samovoljno in arbitrarno odločil, da stavba pač ni primerna za pravosodne organe v Ljubljani?

Kakšni interesi torej vladajo v ozadju Litijske 51?

Pod uradni dokument, ki so ga pripravili v strokovnem oddelku MOL, so se namreč podpisali univerzitetni diplomirani inženirji arhitekture, ki za verodostojnost in kredibilnost dokumenta jamčijo s svojimi lastnoročnimi podpisi. Torej strokovno mnenje v tem primeru ne šteje?! Zakaj ministrica a priori nasprotuje pravosodni dejavnosti v stavbi in kako bo zdaj na podlagi našega razkritja še lahko upravičevala svoje teze, da stavba ni primerna za potrebe pravosodja.

Nina Zidar Klemenčič je ob današnji primopredaji na naše vprašanje, kako komentira navedbe Katičeve glede neustreznosti stavbe za sodišče, odgovorila: »Politika je tista, ki se odloča, kako in v kakšnih stavbah bodo delovali naši sodni organi. Politika je tista, ki s je nenazadnje odločila, da se ne bo gradila sodna stavba, potem se je premislila in se odločila, da gre v nakup stavbe za potrebe pravnega, delovnega in socialnega sodišča. To so politične  odločitve in mislim, da so politiki, kijih sprejemajo, odgovorni za njih.« Res za vso afero stoji politika, dokumenti, ki smo jih razkrivali prejšnje dni, kažejo prav to. In policijsko preiskavo bi bilo potrebno razširiti.

Manipulacije s kvadraturo so krive za razliko 1,7 mio. evrov

Zadnja cenitev združenja cenilcev SICGRAS potrjuje prav to, da gre za politično afero. Prvopodpisani predsednik združenja cenilcev gradbene stroke, ki je podpisan pod cenilno poročilo, čeprav ga ni izdelal, je namreč visoki funkcionar SD. Cenilno poročilo pa je predstavila ministrica SD! In prav cenilno poročilo ima napake. Cenilci SICGRAS namreč niso upoštevali prave kvadrature, ki jo je izmeril izbrani geodet države. So s tem namerno ali dogovorjeno stavbi znižali vrednost? Je cenitev, pod katero je napisan cenilec stranke SD, politična ali strokovna? Iz SICGRAS smo dobili odgovor, da je »cenitev opravljena v skladu z veljavno zakonodajo in pravili stroke, upoštevane so lastnosti stavbe, ki smo jih ugotovili iz zbrane dokumentacije in ogleda stavbe. V cenitvi smo upoštevali površino stavbe, kot jo je izmeril pooblaščeni geodet. Preverili pa smo tudi površine iz projektne dokumentacije - PZI. Površino, ki jih je ugotovil izvedenec Kovač, smo razdelili glede na namembnosti prostorov, skladno s Slovenskim standardom SIST ISO 9836.«Če bi upoštevali geodeta Kovača, pač ne bi prišli do okrogle vrednosti 6 milijonov evrov, ker je do nje nemogoče priti.

Če bi cenilec/ cenilci SICGRAS s prvopodpisanim funkcionarjem SD v svoji cenitvi upoštevali izmere geodeta Kovača, ki ga je najela država, potem bi bil izračun tak: Kovač je izračunal, da je uporabnih površin v objektu 4.443,1 kvadratnih metrov, kar po vrednosti 1.210,49 evrov/m2, ki so jo ugotovili v cenitvi SICGRAS, pomeni 5.378.328,12 evrov. Če k temu prištejemo še ostale površine 1.815,2 kvadratnih metrov (ponder 0,5) dobimo še 1.098.537,83 evrov – skupaj torej 6.476.865,95 evrov brez davka na dodano vrednost. Torej k tej ceni je potrebno prišteti še 22 % ddv, ki ga je plačal prodajalec. In če ga prištejemo, je torej stavba brez manipulacij vredna 7,9 milijona evrov.

Kot nam je danes povedal nekdanji šef Fursa, davčni strokovnjak Ivan Simič, tak razkorak v cenitvah »lahko postavi pod vprašaj cenitve, ki se delajo v Sloveniji.« Bo kdo odgovarjal?

Napišite nam, kakšne izkušnje s cenilci imate vi?