Avgusta bo novinarka, piarovka, bivša poslanka in državna sekretarka predsednika vlade Melita Župevc postala veleposlanica ene najpomembnejših diplomacij v Evropi in svetu. A zahtevanih diplomatskih izkušenj nima, kljub temu jo je njen šef Robert Golob imenoval po politični liniji. Župevčeva je po naših informacijah pisala tudi program Svobode, preko svojega partnerja Antona Ropa in lastnega političnega konvertiranja pa ostaja vpeta v omrežje starih političnih sil. Politično imenovanje v prominentno organizacijo na Dunaju pa je po mnenju poklicnih diplomatov neodgovorno in skregano z zdravo pametjo.

Predsednik vlade Robert Golob je svojo desno roko Melito Župevc imenoval za vodjo institucije, ki spada med najpomembnejše in najzahtevnejše diplomatske ustanove in je tretje največje diplomatsko multilateralno središče na svetu takoj za New Yorkom in Ženevo. Nima diplomatskega pedigreja in izkušenj veleposlanice. Za njenim imenovanjem je politika. Sile stare kontinuitete. Da bo na čelu multilateralne ustanove na Dunaju, ki je ena glavnih diplomatskih prioritet Slovenije, zato med kariernimi diplomati sproža veliko začudenje. »Taka mesta zahtevajo veliko profesionalnega znanja in bi veljalo biti pri imenovanju resno zadržan. Kajti nekdo, ki ni profesionalec, ki ne prihaja iz krogov diplomacije, se v multilateralni diplomaciji morda še težje znajde kot pa v bilaterali, ko je predstavnik naše države pri neki drugi državi.« To je mnenje dolgoletnega diplomata in ustavnega sodnika Ernesta Petriča o izbrancih vladajoče politike, ki se jih zaradi posebnih zaslug, zvestobe in hvaležnosti nagradi z mestom v diplomaciji.

Nesporno je, da je bila Melita Župevc izbrana na podlagi političnih kvot. Inavguracijo 10 odstotkov nepoklicnih diplomatov vse od leta 2009 dopušča zakonodaja. Vprašanje pa je, ali dejansko izpolnjuje prepotrebne reference za vodenje multidiplomacije v srcu Evrope. Predstavništvo v organizaciji, ki ima ključno vlogo pri zagotavljanju miru in obravnava širok asortiment varnostnih vprašanj, od vojnih trenj med Rusijo in Ukrajino, jedrske varnosti, do boja proti organiziranemu kriminalu in korupciji, po mnenju naših sogovornikov, uglednih diplomatov, ne bi smelo biti cilj zaslužnih političnih kadrov. Kaj od navedenega torej spada v profesionalni pedigre nekdanje novinarke, piarovke in poslanke? Z vlade nam na zaprosilo o izkušnjah in pogojih izbrane kandidatke še niso odgovorili, prav tako ne državna sekretarka. Torej lahko domnevamo, da gre izključno za vračanje uslug za zvestobo in predanost Gibanju Svoboda, za katerega je po naših informacijah pisala tudi politični program. Prav tako naj bi si že nekaj časa želela zapluti v diplomatske vode in zdaj se je z izpraznjenim veleposlaniškim mestom pojavila edinstvena prilika za njeno politično kadrovanje.

Kot bi na čelo vojske pošiljal generala, ki prej nikoli ni bil vojak, tako nekako bi lahko primerjali potezo Roberta Goloba. Najmanj 14 let primerljivih delovnih izkušenj na področju zunanje politike, mednarodnih odnosov, mednarodnih ekonomskih odnosov ali mednarodnega prava, od tega vsaj tri leta vodstvenih delovnih izkušenj, znanje angleškega in še enega tujega jezika na višji ravni – so pogoji, ki jih mora na podlagi 27. člena Zakona o zunanjih zadevah izpolnjevati neprofesionalni diplomat. Zahtevani so podobno strogi pogoji kot za karierne diplomate, od katerih se dodatno zahteva še tri leta dela v diplomatskem predstavništvu ali konzulatu. Poklicni diplomati se za predstavljanje države v svetu izobražujejo leta, vzpostavljajo formalne in neformalne mreže, na podlagi katerih krepijo politično-ekonomsko-kulturno sodelovanje.

Mednarodne diplomatske izkušnje, ki si jih je v zadnjih 20 letih nabrala Župevčeva, so po dostopnih podatkih magisterij iz mednarodnih odnosov in članstvo v nekaj parlamentarnih odborih ter »komunikacijsko svetovanje številnim mednarodnim podjetjem ter projekti s področja korporativnega in kriznega komuniciranja,« kot je zapisano na straneh vlade. Zahtevanih izkušenj po javno dostopnih podatkih nismo našli, molči tudi vlada. So torej obšli zakon?! 

Župevčeva je po izobrazbi novinarka in sociologinja, a je novinarsko kariero hitro pustila ta sabo in presedlala med politične piarovce. Svoje usluge je ponujala strankam vladajoče nomenklature in se presedala med LDS in SD. Znala se je preriniti h koritu, saj jo je kot magnet vleklo k zmagovalcem. Za časa sedme vlade pod mandatarstvom Toneta Ropa (2002- 2004) in stranke LDS, je s svojim šefom razvila tudi ljubezenski in ne samo poslovni odnos. Po katastrofalnem porazu na volitvah, ki bremeni prav Ropa, pa sta skupaj prebegnila k SD. Po izvolitvi Danila Türka za predsednika republike (2007) je postala njegova svetovalka. Leto pozneje pa ji je uspel veliki met – bila je izvoljena v poslanski avditorij, kjer je bila aktivna dva mandata. Prvega pri SD, kjer si je z Ropom delila poslansko klop, pečat pa je pustila kot predsednica preiskovalne komisije, ki je razkrivala novinarje, ki so pod psevdonimi pisali za politične brezplačnike blizu SDS. Bila je še članica skupin prijateljstva z Brazilijo, Avstralijo in ZDA, v odboru za zunanjo politiko in delegaciji DZ v Parlamentarni skupščini NATO.

Izbor neprofesionalne kandidatke je nezrel in neodgovoren, nujen je širši politični konsenz

Golobovo imenovanje Župevčeve tudi pri predsednici republike Nataši Pirc Musar po poročanju medijev ni šlo gladko skozi, a je popustila na podlagi vezane trgovine in prizadevanja, da Slovenija v Beograd pošilja njenega favorita, aktualnega generalnega direktorja direktorata za gospodarsko in javno diplomacijo Slobodana Šešuma.

Omrežje partnerja in nekdanjega premierja Antona Ropa

Moč in politični vpliv Melite Župevc, ki je strl trden ščit profesionalne diplomacije, gre v veliki meri pripisati tudi njenemu partnerju Antonu Ropu. Ta je po prevzemu stranke LDS od Janeza Drnovška botroval njenemu strmoglavljenu in vzponu Janeza Janše. Po odhodu iz slovenske politike leta 2010 je Rop kot bančni strokovnjak sicer odšel v hišno banko Evropske unije (EIB), a vseskozi obdržal vezi s kontinuiteto vladajoče politike. Kljub vrtoglavi plači 23.000 evrov na mesec pa je doma nadziral državno banko SID, ki je pod patronatom politike.

Leta 2015 ga je z nadzorne funkcije banke odnesla pravnomočna sodba za kaznivo dejanje izdaje zaupnih podatkov novinarju Vladimirju Vodušku, da naj bi se slovenski in hrvaški premier Janez Janša in Ivo Sanader pred domačimi parlamentarnimi volitvami 2004 dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu ter da je pogovore prestregla Sova. Sodba je bila pred tremi leti razveljavljena. Rop pa od države terja 127.000 evrov odškodnine zaradi po njegovem mnenju krivega pregona države. Kot so nam odgovorili iz državnega odvetništva, »sodba še ni pravnomočna, saj je zoper njo tožena stranka vložila pritožbo, na katero je tožeča stranka že podala odgovor, vendar o pritožbi sodišče še ni odločilo.« Znan je tudi po lastitvi zaslug in pomenljivih besedah, ki jih je kot predsednik vlade pred prižganimi kamerami a v off the record posnetku izrekel predsedniku uprave Mercatorja Zoranu Jankoviću: »Politika te je nastavila, jaz sem te nastavil.« Rop je kljub političnim zdrsom ostajal v močni senci politike. Tudi vlada Marjana Šarca ga je imenovala v nadzorni svet SID banke. Odstopil je junija istega leta, po nastopu vlade Janeza Janše. Golob ga je postavil za nadzornika v državnih Plinovodih, še eni družbi pod lastniškim krilom države, kjer se kopičijo politično nastavljeni kadri, nepotizem in korupcija pri zaposlovanju, kar je v preteklosti že razkrival KPK. 

Na Dunaj sama ali s partnerjem?

Rop in Župevčeva kljub političnemu delovanju iz ozadja leta ostajata politična prvoborca. Podpirajo ju sile kontinuitete. Vprašanje pa je, ali se ji bo partner pridružil tudi na Dunaju. Po naših informacijah nad tem ni ravno navdušen, a odgovora na to vprašanje od Župevčeve (še) nismo prejeli. V primeru, da jo bo Rop spremljal, bo upravičena do nadomestila za brezposelnega partnerja v višini 1162 €, za spremstvo nepreskrbljenega otroka pa še do 209 €, v primeru šolanja otroka v mednarodni šoli, je po uredbi določeno povračilo šolnine za določeno mesto v državi sprejemnici, pri čemer uslužbenec vedno krije 10 % šolnine in razliko nad določeno šolnino, ki je običajno višja od  zneska v uredbi, so nam pojasnili na MZZ. Njena osnovna plača na Dunaju pa bo nižja od decembrske plače na vladi, ko je dobila 5.198 €. Nominalna osnova za delovno mesto vodje diplomatskega predstavništva trenutno znaša 4.106,45 evrov, kar se pomnoži z indeksom za mesto države sprejemnice, so povedali na MZZ, skupaj bo tako prejela 4772 evrov (pri tem pa niso upoštevali delovne dobe, lokacije, specifik države ipd.). Vodji diplomatskega predstavništva pripada še položajni dodatek, ki trenutno znaša med 4 do 10 % osnovne plače (odvisno od velikosti predstavništva), dodatek za delovno dobo, ki znaša 0,33 % od osnovne plače za vsako zaključeno leto delovne dobe, dodatek za oddaljenost, ki je odvisen od oddaljenosti od RS v višini od 0 do največ 405,63 evrov, kadar je oddaljenost nad 5000 km, in dodatek za zahtevnost (od 0 do največ 10 % osnovne plače, ko gre za vodenje najzahtevnejših predstavništev).

Župevčeva čaka na agrema, veleposlanik v Beogradu na tankem ledu

Da Avstrija Župevčevi ne bi dala agremaja, je kaj malo verjetno, to niti ne bi bilo dobro zaradi medsebojnih odnosov in vojn v naši sredi in na Bližnjem vzhodu. Je pa zato še vedno napeto med Slovenijo in Srbijo zaradi ignorance do srbskega kandidata za veleposlanika pri nas Zorana Đorđevića, zaradi varnostnih zadržkov naše države, namesto njega je že od avgusta lani v Ljubljani odpravnik poslov Goran Marković. Ker tudi Slovenija letos v Beograd pošilja novega veleposlanika, aktualnega generalnega direktorja direktorata za gospodarsko in javno diplomacijo Slobodana Šešuma, obstaja velika verjetnost, da se bo predsednik Aleksandar Vučić odločil za povračilni ukrep. Najpozneje čez dva meseca, kolikor okvirno traja, da država gostiteljica izda agrema oziroma potrdi veleposlanika, bo torej znano, kdo in kam odhaja za veleposlanika.