15. 12. 2024
Po objavi našega članka, kjer smo razkrili vladni nakup prostorov na Parmovi 53 za Urad za preprečevanje pranja denarja, ki spada pod ministrstvo Klemna Boštjančiča, razkrivamo rekordno hitro časovnico nakupa, neverjetno odzivnost Ministrstva za finance in povezave med vpletenimi.
20. marca 2024 se je zgodilo informativno zbiranje ponudb za nakup prostorov, ki jih potrebuje Urad za preprečevanje pranja denarja, ki spada pod Ministrstvo za finance Klemna Boštjančiča. Prijavilo se je samo eno podjetje CF Confidas, d. o. o., ki je ponudilo prostore v 6. nadstropju Lesnine na Parmovi 53.
Ogled pa se je zgodil že naslednjega dne, torej 21. marca 2024.
Na ogledu sta bila kar dva predstavnika Ministrstva za finance in eden iz urada za preprečevanje pranja denarja ter samo en predstavnik Ministrstva za javno upravo, kar potrjuje dejstvo, kdo je odločal o nakupu. Predstavnika Ministrstva za finance sta bila Vesna Zupančič Klarič in Marta Kristan, predstavnica Urada za preprečevanje pranja denarja je bila Anika Vrabec Božič, predstavnik Ministrstva za javno upravo pa je bil Tomaž Ojo.
Predstavnik podjetja CF Confidas, d. o. o., kot je razvidno iz zapisnika o sestanku, je pritiskal na državo, da se zaveže k čimprejšnjemu nakupu. Kot piše v zapisniku, je na sestanku namreč povedal, da ponudba za prodajo velja samo do 27. marca 2024, sicer bodo prostore oddali. Ministrstvo za javno upravo je predstavnika CF Confidas d.o.o, na sestanku 27. marca letos zaprosilo za podaljšanje roka do 10. aprila, »da pridobijo stališče od ministrstva za finance glede nakupa.«
A ne boste verjeli. Ministrstvo za finance je že istega dne torej 27.3. 2024 z dopisom številka 478-39/2024/2 sporočilo ministrstvu za javno upravo, da bodo zagotovili sredstva oz. pravice porabe.
Od informativnega zbiranja ponudb 20. marca do odločitve za nakup ministrstva za finance je torej preteklo točno teden dni.
Čeprav ministrstvo za javno upravo, ki se je z dopisom obrnilo na naš portal, zatrjuje, da so o vsem odločali oni, je iz pridobljene dokumentacije razvidno, da sta o vsem odločala Ministrstvo za finance in njihov Urad za preprečevanje pranja denarja, ne pa Ministrstvo za javno upravo, ki je zgolj odigralo vlogo posrednika. Tako se v dokumentih pojavljajo stavki: »Po navodilu ministrstva za finance,« in/ali: »Pridobiti moramo stališče ministrstva za finance.«
Manipulacije z energetsko izkaznico - drugič
Ko smo pripravljali članek, smo Ministrstvo za javno upravo, ki hrani vso dokumentacijo o nakupih v državi, prosili za dokumentacijo nakupa prostorov na Parmovi 53. Ugotovili smo, da v njej ni bilo enega dokumenta. Energetske izkaznice. Ko smo 9. decembra ob 12:25 ministrstvo zaprosili za energetsko izkaznico, smo nanjo čakali kar dva dni.
Poslali so jo 11. decembra ob 8:57, a ne veljavne! Poslali so neveljavno delno energetsko izkaznico, ne pa uradno vpisane in veljavne izkaznice.
Ali so želeli prikazati, da so prostori energetsko učinkoviti, čeprav niso? So nas želeli preslepiti z dokumenti, ki ne veljajo? Zakaj niso poslali veljavne izkaznice?
Kdo je kupoval?
Eden od direktorjev CF Confidas, ki se ukvarja z davčnim svetovanjem, je Christoph Geymayer, ki je tudi 30-odstotni lastnik podjetja. Po podatkih STA gre za prvega nadzornika v hranilnici LON. Geymayerja je leta 2019 v nadzorni svet Lona imenoval prav Otmar Zorn, ki je bil največji donator stranki Svoboda, katere podpredsednik je minister za finance Klemen Boštjančič. O povezavah Svobode in Zorna smo pisali v članku »Golob vrača uslugo donatorjem Svobode«, ki je dostopen tu.
Na Ministrstvo za finance smo vprašali, ali Klemen Boštjančič pozna koga od prodajalcev 1,3 mil. evrov sklenjenega posla, pa nam na naše vprašanje niso odgovorili. Klicala nas je njegova piarovka Tina Hojnik in zatrdila, »da ministra nima ves čas ob sebi, da bi ga vprašala, da pa sicer 7-dnevni zakoniti rok za odgovor še ni potekel.« Odgovor na vprašanje, ali minister Klemen Boštjančič pozna prodajalca Christopherja Geymayerja ali morda kakega drugega solastnika podjetja CF Confidas d.o.o, pričakujemo ta teden. Takoj ga bomo objavili in članek dopolnili.
Je cena previsoka?
Z Ministrstva za javno upravo so nam napisali, da vzporednice nakupa prostorov v Lesnini, kjer je kvadratni meter državo stal 1.777 evrov, in stavbe na Litijski, kjer je bil kvadratni meter 1.200 evrov, niso primerljive. Zato smo v duhu objektivnega poročanje preverili še cene na trgu, pogledali, kaj se še prodaja. Država je namreč po prejetju zgolj ene ponudbe v 7 dneh pristala na nakup prostorov davčnega podjetja CF Confidas d.o.o, ki je državi postavilo ultimat o čimprejšnji nakupni zavezi, čeprav lahko spodaj v sliki vidite, da so svoje prostore neuspešno prodajali od leta 2022.
Kot izhaja iz spletne strani nepremičnin v Sloveniji, je primernih poslovnih prostorov več. Cena vseh pa nižja. Da noben drug poslovni prostor iz ponudbe na trgu za Urad za preprečevanje pranja denarja ne bi bil primeren zaradi denimo varnostnih razlogov, je skoraj neverjetno.