Zgodba prebivalcev Oseka, ki nasprotujejo gradnji novega naselja v gozdu tik nad spomeniško zaščitenim krajem, je še en dokaz, kako v naši državi pritisk kapitala in apetiti gospodarsko-politične sprege zmaguje nad voljo in pravicami ljudi. Raziskali smo, da je investitor projekta pomemben igralec v slovenskem gradbeništvu in na trgu nepremičnin, dobiva milijonske posle v občini Nova Gorica, ki jo obvladuje Gibanje Svoboda, milijone pa služi tudi z državo. Gradnji so v občini prižgali zeleno luč, čeprav lahko ogrozi varnost in poslabša kakovost življenja prebivalcev in njihovih domov.

»Ne bomo dopustili, da mimo naših oken in po dvoriščih vozijo kamioni in druga težka mehanizacija,« so odločeni prebivalci Oseka, vasice v Spodnji Vipavski dolini, ki že desetletje nasprotujejo gradnji novega naselja nad starim jedrom kraja. In to celo sredi neokrnjenega gozda, do katerega pa vodi le ozka cesta, utesnjena med zidove njihovih hiš. Naselje Osek je pod spomeniškim varstvom, težka mehanizacija z večjimi tovornjaki in bagri, se bojijo, bo poškodovala njihove domove. Že zdaj, pravijo, so v primeru požara ogroženi, saj do vseh objektov gasilska vozila ne morejo dostopati. Sprašujejo se tudi, kaj bo z vodooskrbo in komunalno infrastrukturo. Večkrat namreč ostanejo brez vode, ki jim morajo dovažati s cisternami.

Mestni svet že leta 2011 proti gradnji, politični botri zdaj prižgali zeleno luč

V Oseku, slikoviti kraški vasici na pobočju Čavna, so nas pričakali zbrani predstavniki civilne iniciative, med njimi Simon Kerševan in David Peršič. Civilno iniciativo sta s somišljeniki osnovala pred dvema letoma, potem ko jim je bilo dovolj brezbrižnosti novogoriške občine, ki se na zahteve krajanov, pripovedujeta, sploh ni odzvala. »Ohraniti želimo kvaliteto bivanja, kajti Osek je naš dom, zato smo se postavili zase,« razlagajo v civilni iniciativi.

Video in montaža: Matej Krže

Izvemo, da gradbenega projekta po danes veljavnem občinskem prostorskem načrtu na predvideni lokaciji sploh ne bi mogli izvesti. Proti gradnji se je že leta 2011 izrekel novogoriški mestni svet, saj je namembnost zemljišča kmetijska, kar pomeni, da gradnja na tem območju niti ni mogoča. Vendar pa je, slišimo od sogovornikov, investitor, podjetje Proagent znanega novogoriškega gradbinca Vladimirja Durcika, še ujel rok za sprožitev postopkov po stari ureditvi iz časov nekdanje Jugoslavije. Ob strani pa mu stoji tudi Občina. Prebivalci so od Mestne občine Nova Gorica in njenega župana Sama Turela zahtevali, da podjetju Proagent, prekliče soglasje za izdajo gradbenega dovoljenja. Soglasje za priklop na cestno omrežje, ki je eden izmed pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, naj bi občinski uslužbenec po njihovem vedenju izdal, ne da bi opravil ogled poti na samem kraju. Občina soglasja do danes ni preklicala, upravni postopek pa še teče. Domačini so prepričani, da investitorju ob strani stojijo politični botri. Župan kljub seznanitvi s težko dostopno gradnjo, ki bo potekala skozi spomeniško zaščiteno naselje, in vedenju, da gre za gradnjo na kmetijskem območju, še vztraja pri dovoljenjih. Bo torej kapital prevladal nad njihovo dobrobitjo in pravico do varnega in kakovostnega bivanja, se sprašujejo?

Glavni občinski gradbinec služi tudi z državnimi podjetji

Poglejmo, kdo je pravzaprav veliki igralec na področju gradbeništva, nepremičnin in investicij, ki dobiva največje posle na območju Nove Gorice in tudi po državi. Gradbinec Vladimir Durcik je vodstveno in lastniško vpet v več podjetij na Goriškem:

- Je direktor gradbene družbe Proagent, pri kateri se ukvarjajo s posredovanjem pri prodaji, nakupu, najemu, oddaji ali zamenjavi nepremičnin. Proagent je v 100-odstotni lasti podjetja Pro nepremičnine.
- Durcik je največji, 18,45-odstotni lastnik podjetja Pro nepremičnine, ki je registrirano za dejavnost posredništva v prometu z nepremičninami.
- Je direktor podjetja Projekt Nova Gorica in njegov največji, 15-odstotni lastnik. Projekt je največje inženirsko podjetje na Goriškem.
- Je direktor podjetja Unitra, pri katerem se ukvarjajo s cestnim tovornim prometom. Je tudi polovični lastnik podjetja.
- V družbi za upravljanje z nepremičninami in investicijami Univest je direktor podjetja in njegov polovični lastnik.

Vladimir Durcik že leta sodeluje z novogoriško občino. Po podatkih Erarja je Mestna občina Nova Gorica podjetju Projekt, kjer je največji lastnik in direktor, od leta 2003 nakazala nekaj več kot šest milijonov evrov. Leta 2018 sta Durcik in takratni župan Nove Gorice Matej Arčon, ki je zdaj minister za Slovence v zamejstvu ter podpredsednik vlade in njen uradni govornik, podpisala pismo o nameri za odkup zemljišč za vzpostavitev gospodarske cone Meblo vzhod.

Kot so ob slovesnem podpisu zapisali na občinski spletni strani, je bil to največji gospodarski projekt v zadnjih desetletjih na Goriškem, njegova celotna vrednost pa ocenjena na pet milijonov evrov. Od tega je dva milijona evrov znašala cena odkupa zemljišč od družbe Projekt, tri milijone evrov evropskih sredstev pa je občina namenila za ureditev komunalne infrastrukture. Družba Projekt je pripravljala tudi investicijsko in razpisno dokumentacijo za gradnjo centralne čistilne naprave in kanalizacije Nova Gorica, kjer sta sodelovali še občina Šempeter-Vrtojba in Miren-Kostanjevica. Vrednost projekta je bila ocenjena na več kot 50 milijonov evrov. Zaradi pomembne prisotnosti podjetij Vladimirja Durcika na Goriškem ter tesnega sodelovanja in poslovanja med novogoriško občino in Projektom v civilni iniciativi menijo, da bi bil brez politične zaslombe projekt gradnje novega naselja v Oseku že zdavnaj obsojen na propad. Projekt Nova Gorica posluje tudi z državo in njenimi podjetji, v minulih dvajsetih letih pa so ustvarili za slabih 90 milijonov poslov. Med največjimi partnerji so ministrstva, vlada, DARS, državni DRI ter občine širom po Sloveniji.

Domačini: »Gradnja sredi gozda ima politično ozadje«

Člani civilne iniciative so tako prepričani, da ima gradnja naselja v Oseku politično ozadje. Novogoriški župan, ki je vidni član Gibanja Svoboda, pa nam je sicer zanikal, da osebno pozna Vladimirja Durcika, je pa potrdil, da se je v sklopu pogovorov o projektu naselja v Oseku z njim večkrat sestal. Župan nam je sicer dejal, da krajane razume in si prizadeva, »da bi z investitorjem našli kompromisno rešitev«. A dodal, da se v primeru umika soglasja na občini namreč bojijo, da bo investitor uveljavljal odškodnino, zadostnih sredstev za njeno poplačilo pa v mestnem proračunu nimajo. Zato kakšen drug kompromis, kot je na škodo krajanov, sploh ni možen.

Župan Turel še vztraja, da zaradi pereče stanovanjske problematike v Novi Gorici potrebujejo nova stanovanja: »Zato upam, da bo tam zgrajenih vsaj nekaj stanovanjskih hiš.«

Člani civilne iniciative pa dvomijo, da bi novo naselje v Oseku pomembno prispevalo k reševanju stanovanjske problematike, hkrati pa opozarjajo, da kar nekaj krajanov čaka na dovoljenja za zidanje na svojih zemljiščih. »Gre za dvoličnost in dvojne standarde. Povečini gre za zemljišča, ki že imajo komunalno opremo, z gradnjo pa bi zaokrožili in dopolnili obstoječo pozidavo,« pravijo in ne morejo razumeti, zakaj bi kraj širili, če je v strategiji prostorskega razvoja zapisano, da ima zaokroževanje prednost pred širitvijo!

Obrnili smo se tudi na Durcika, če je projektu gradnje novega naselja kakor koli botroval tudi vpliv nekdanjega župana Mateja Arčona in desne roke Roberta Goloba, ki prav tako prihaja iz tega konca Slovenije, pa so nam iz podjetja Proagent zapisali: »Direktor podjetja PROAGENT Nova Gorica, d. o. o., Vladimir Durcik je tudi več kot 20 let direktor največjega inženirskega podjetja v regiji in bilo bi zelo čudno, če ne bi poznal županov (tako bivših kot sedanjega) in direktorjev družb, ki delujejo na tem področju.«

Naselje je požarno ogroženo, vodo jim morajo večkrat dovažati

Krajani si ne upajo niti predstavljati, kako bo potekala gradnja sedmih enostanovanjskih dvoetažnih hiš, ki jih bodo dobesedno zgradili sredi gozda. Bojijo se, da bo kapital prevladal nad njihovo dobrobitjo in pravico do varnega in kakovostnega bivanja. Vsa gradbena mehanizacija se bo po besedah Simona Kerševana, valila skozi njihovo naselje.

Davida Peršiča, ki živi tik ob cesti in začetku kolovozne poti, kjer bi potekal promet do gradbišča, pa skrbi tudi, kaj bo, ko bo prišlo do poškodb njegove nepremičnine. Tovrstni primeri so se že dogajali, pove: »Pri brezobzirni vožnji skozi ožino je voznik traktorja prevrnil cvetlični lonec in povozil obcestni kamen, ki ga je katapultiralo v garažo.« V incidentu je morala posredovati tudi policija.

Nasprotno pa so v podjetju Proagent prepričani, da so ceste primerne, rekoč, da so jih za gradnjo in obnove svojih objektov zadnjih 15 let uporabljali tudi krajani. Ob tem se sklicujejo na mnenje sodnega izvedenca in preizkus dostopnosti, kot ga kaže spodnja fotografija, ki ga je v začetku leta izvedla upravna enota Nova Gorica.

Velik problem oseških krajanov je tudi oskrba s pitno vodo, ki je od leta 2016 v Sloveniji kot pravica zapisana v ustavi. Tamkajšnji vodovod je dotrajan in ga, kot pripovedujejo krajani, že več let popravljajo po delih, pojavljajo se težave s tlakom, v sušnih obdobjih pa vode primanjkuje ali pa je sploh ni, zato jo morajo gasilci dovažati s cisternami.

Člani civilne iniciative so prepričani, da bi novo naselje še povečalo pritisk na krajevni vodni vir. V podjetju Proagent pa so na naše vprašanje, kako komentirajo te pomisleke, zapisali le: »Glede vodooskrbe je bilo k projektni dokumentaciji za izdajo gradbenega dovoljenja pridobljeno soglasje upravljalca vodovodnega omrežja, ki je edini pristojen za presojo le-tega.«

S peticijo proti gradnji

Nenazadnje pa bi, pravi Kerševan, ki je po izobrazbi arhitekt in eden izmed soavtorjev prenove središča Nove Gorice, novo naselje poseglo v izgled naselja od daleč in posledično skazilo prepoznavno veduto kraja.

»Ne moremo dopustiti, da bomo leto 2025, ko bo Nova Gorica nosila nazive evropske prestolnice kulture, pričakali s trajno degradirano veduto spomeniško varovanega naselja,« so jasni v civilni iniciativi, ki je zbrala 421 podpisov podpore peticiji proti gradnji naselja. Peticijo je podpisalo 168 krajanov Oseka (po podatkih Statističnega urada lani štel 483 prebivalcev), ostale podpise pa so prispevali pripadniki krajevne skupnosti in drugih bližnjih krajev