Zaklepajo se v domove, prosijo za legalno orožje, podjetja najemajo varnostnike, župani plačujejo uničeno infrastrukturo, policisti so brez moči. 200.000 občanov Dolenjske, Posavja in Bele krajine ima dovolj pozitivne diskriminacije Romov s strani države, sami se počutijo kot drugorazredni državljani. Vlada se je zavezala, da bo do konca lanskega leta pripravila zakonodajne spremembe, potem ko so v parlamentu zavrnili pobudo 11 županov* za ureditev romske problematike. V torek prihajajo po odgovore v parlament.

Janez Lopatec je kmetovalec iz Škocjana. Pred dnevi je podal kazensko ovadbo zoper tamkajšnjega romskega poglavarja družine Novak, ki ga je konec lanskega leta ustrahoval s puško, njegov sin pa udaril z lesenim kolom. Zaradi lastne zaščite je zaprosil za varnostno orožje.

»Rom je nameril puško in sprožil dva strela«

Lopatca, ki je na zasebnem zemljišču z gradbenim strojem urejal zaraščeno zemljišče, so med delom obstopili Romi iz bližnjega naselja, saj naj bi si čez to zemljišče lastili pot do gozda, od koder odnašajo drva, pove. Romski starešina je vanj nameril puško, zaradi česar je prenehal s kopanjem in obvestil policijo, ki pa jo je, pripoveduje za naš portal, čakal celih 40 minut. Ko je patrulja prispela na kraj dogodka, pa je Rom dvakrat sprožil opozorilni strel, »kar sta slišala tudi policista. Stekla sta za strelcem, a ju je ustavila romska družina. Enega policista so pobili na tla. Nisem se hotel vmešavati, vendar ko sem zagledal policista na tleh, okoli njega pa šest, sedem Romov, sem stekel na pomoč,« pripoveduje Lopatec, ki jo je medtem, ko je pomagal policistu na noge, od zadaj skupil s kolom po glavi.

Lopatec se boji. Okoli romskega naselja ima njihova družina, ki se ukvarja s kmetijstvom, veliko zemljišč. Čez mesec dni bo treba na njivo, a si ne upa razmišljati, kaj se lahko zgodi. Takoj po napadu s kolom so se mu Romi že maščevali, pove, in zažgali dve bali sena. Pred dnevi je dobil obisk policistov, češ, da so ga Romi prijavili, da vlamlja v zidanice. Besednih groženj pa niti ne šteje več, »da bodo šli po orožje in nas postrelili. Ampak nisem si mislil, da se bo res upal kdo prikazati z orožjem in streljati.« Od ovadbe si ne obeta prav veliko, namesto Roma, ki ga je treščil s kolom, sta krivdo za napad že prevzeli dve Romkinji. »Pravi storilec očitno ne bo odgovarjal.«

350 Romov prijavljenih na dveh hišnih številkah

V Škocjanu predstavljajo Romi že desetino občinskega življa. Na dveh hišnih številkah v Dobruški vasi je prijavljenih kar 350 prebivalcev. Le redki otroci hodijo v šolo, malokateri starejši Rom kruh služi s svojim delom. Zasedajo tuja zemljišča, na katerih so postavili 71 nelegalnih objektov, štirje pa so na območju Nature 2000, kar predstavlja močan poseg v naravo. Kot preberemo v občinski Strategiji za reševanje romske problematike 2023-2030, dokumentu iz lanskega leta, gre za uzurpacijo občinskih zemljišč, parcel kmetijske zadruge in številnih občanov, med temi so številna stavbna zemljišča in del gospodarske cone, ki jih občani sicer lahko zahtevajo nazaj ali pa jih Romi odkupijo od dejanskih lastnikov. A to je kaj malo verjetno. Zaradi ustavne pravice do doma, ki jo Romi izkoriščajo, njihove črne gradnje na tuji zemlji ostajajo. S sklicevanjem na ustavno pravico do edinega doma, mora inšpektor ustaviti postopek, nas opozorijo na gradbenem inšpektoratu. »Temeljni cilj inšpekcijskega nadzorstva je zagotavljanje in vzpostavitev zakonitega stanja, pri čemer je odstranitev res skrajni ukrep.« Prav tako do izvršbe ne pride, če je predlagatelj predstavnik deprivilegirane in ranljive družbene skupine. 

Predstavnik vaške skupnosti Dobrava v neposredni bližini romskega naselja, Vinko Gradišar, omeni, da razmišljajo o vaških stražah. Ne mine dan, razlaga, da ne bi prišlo do kakšnega incidenta. Poleg krajanov, ki doživljajo napade na cesti in doma, da si ljudje ne upajo od doma brez solzivca, kraj v trgovini in gostilnah, uničevanja poljščin in kmetijskih strojev, kraj in zakolov živine, razbijanja javne infrastrukture, je ogrožena tudi gospodarska dejavnost, našteva škocjanski župan Jože Kapler, ki je bil pred leti tudi sam žrtev romskega napada. »Dva velika investitorja, ki sta kupila zemljišče v poslovni coni, in želita na zemljišču razvijati dejavnost, se soočata z vandalizmom in kriminalom.« Romi naj bi podjetnikom poškodovali ograjo, kradli nafto, odtujili gradbeni material. »Razvoj občine je zaradi tega onemogočen. Napetost v kraju se stopnjuje! Lahko se ponovi tudi Ambrus,« razočaranja nad razmerami, ki jih že leta dopušča država, ne skriva župan Kapler.

Streljanje v kombinaciji z alkoholom in trdimi drogami

V občinski Strategiji so natančno popisani primeri, ki se tičejo področja javne varnosti. Takole piše: Romi meddružinske spore selijo na javne kraje, od leta 2012 pa do danes, je bilo v JV Sloveniji več kot osem takih primerov, ki so imeli za posledico tudi kaznivo dejanje s hudo poškodbo ali smrtjo. S pogostim streljanjem je ogrožena varnost ljudi in premoženja, kljub hišnim preiskavam in iskanju nelegalnega orožja, je večina ovadb zavrženih ali se končajo z oprostilno sodbo. V zadnjem času je zaznati očiten porast problematike uživanja in preprodaje prepovedanih drog ter drugih psihoaktivnih snovi, kamor prihajajo uživalci prepovedanih drog, bodisi so uživalci teh substanc posamezni pripadniki romske skupnosti. Obstaja bojazen in splošna nevarnost za ljudi in premoženje, na primer v primerih streljanj z orožjem posameznih Romov ob uživanju trdih prepovedanih drog v kombinaciji s čezmernim uživanjem alkohola. V porastu so oblike ustrahovanj in izsiljevanj (v zdravstvenih domovih, CSD-jih, izobraževalnih ustanovah, občinah itd.). Posebej se dotaknejo tudi razmer znotraj romskih skupnosti: pereči so begi otrok in mladoletnic od doma v druga naselja (v letih 2014 in 2017 po neuradnih podatkih pristojnih institucij okoli 80 primerov) in zgodnje nosečnosti. Veliko je nasilja v družini zaradi uporabe alkohola in drugih prepovedanih drog. Zelo prisotno in akutno je posojanje denarja za oderuške obresti in izkoriščanje socialnega položaja tistih Romov, ki imajo manj, saj jih prisiljujejo k izvrševanju novih kaznivih dejanj. Na drugi strani gre za »bogatenje« Romov – »posojilodajalcev« na račun šibkejših.

Župana in prebivalce Škocjana jezi, da aktualna oblast ne sliši opozoril in klicev na pomoč, ki sicer prihajajo kar iz enajstih občin jugovzhodne Slovenije, kjer romska problematika vse bolj eskalira. Koalicija je že pred pol leta zavrnila njihove pobude za spremembo zakonodaje, katere namen je bil ureditev razmer otrok in mladine iz težavnih socialnih okolij, tudi romskih. S tem pa povozili voljo 31.500 volivcev, ki je s svojimi podpisi v parlament vložila sveženj štirih zakonov. Poslanci vladajoče koalicije so vse predlagane rešitve - med njimi tudi izplačilo socialnih pomoči in otroških dodatkov v gotovini, ki bi bili vezani na obiskovanje osnovne šole, pa strožji izbris iz evidence brezposelnih ter opravljanje vozniškega izpita vsaj s sedmimi razredi osnovne šole - gladko zavrnili. Alternative, ki bi ostalim prebivalcem zagotovila pravice do dostojnega bivanja in varnosti, pa niso predstavili. 

Jutri bodo posamezniki, ki pod vprašaj postavljajo svojo varnost na izpostavljenih območjih z romskim prebivalstvom, ponovno poskušali prenesti skrajno napeto dogajanje iz domačih občin pred poslance na Komisiji za peticije človekove pravice in enake možnosti. Vlado pa opozoriti, da ne izpolnjuje svojih zavez. Na 19. redni seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, ki je potekala 4. oktobra 2023, je bil sprejet sklep, da vlada do konca leta 2023 pripravi zakonodajne spremembe, ki bodo ustrezno in učinkovito naslovile romsko problematiko, zlasti z vidika vključevanja Romov v družbo in krepitve družbene odgovornosti posameznika. Vlada sklepa do danes še ni realizirala. Odgovora, zakaj ne, nam niso posredovali.

S pomočjo stalne delovne skupine za pomoč romski manjšini, ki vključuje predstavnike ministrstva, CSD, izobraževalnih ustanov, predstavnikov romske skupnosti, nevladnih organizacij, socialne inšpekcije, so pripravili tudi podrobni celostni področni program/akcijski načrt za izvajanje ukrepov Nacionalnega programa ukrepov Vlade Republike Slovenije za Rome za obdobje 2021–2030. »Dokument naslavlja tematiko iz perspektive medresorskega sodelovanja, saj se lahko le ob usklajenem medresorskem sodelovanju, ki celovito naslavlja vprašanje izobrazbe po celotni izobrazbeni vertikali od pripravljalnega vrtca naprej, do izobraževanja odraslih, preko socialnih dimenzij življenja v romskih naseljih, ki ga zaznamujejo nasilje v družini in nad ženskami, prestopništvo mladoletnikov, pa vse do problemov zaposlovanja in nenazadnje bivanjskih pogojev, ki so v resnici začetek tega kroga ujetosti na obrobju družbe, zaobjame celotna kompleksnost izziva in preide v njegovo razreševanje.« Ukrepe, dodajajo, bodo še predstavili. Časa pa zmanjkuje. Do zdaj še ni bilo vlade, ki bi se načrtno lotila urejanja razmer, ampak odgovornost potiska v roke županov, ki jim hkrati ne dopušča možnosti za sistemske spremembe. 

So pa evropski poslanci v resoluciji leta 2022 zahtevali, da imajo Romi z območja EU enake možnosti za dostop do izobrazbe, zaposlitve, zdravstva in stanovanja. Prav tako bi morale države vključiti romske otroke v svoje nacionalne načrte za boj proti socialni izključenosti. Romom pa omogočiti enake možnosti sodelovanja v oblikovanju javnih politik, je zapisano na straneh Evropskega parlamenta.

Nad Šentjernejčane s kovinskimi palicami in steklenicami

Vre tudi v Šentjerneju. »V vsako hišo pri nas je že bilo vlomljeno, ne moremo niti na pogreb, da nas ne bi okradli, čez leto kradejo poljščine, starejšim, kjer si upajo, tudi živino iz hlevov,« pripoveduje kmetovalec Toni Trbanc. Zadnji incident pa je prelil kapljo čez rob, pove. Skupina okoli 15 Romov naj bi v lokalni gostilni pretepla pet občanov. Mlajši naj bi začeli s provokacijami, zunaj pa so čakali odrasli Romi v pripravljenosti. Občani so jo skupili s kovinskimi palicami in steklenicami. Pet fantov je pristalo v bolnišnici. »Eden nezavesten, eden porezan po obrazu, eden z razbitim licem in poškodovanim očesom, eden s poškodovanim obrazom in pretresom možganov, eden s težjo poškodbo roke. Policija pa išče krivce in tava v temi, « so ogorčeni Šentjernejčani, ki so se povezali v civilno iniciativo, nasilni obračun opisali tudi v pismu poslancem, ki smo ga pridobili. Ob tem občani terjajo pravico krajanov do osebnega dostojanstva in varnosti ter pravice do zasebnosti ter osebnostnih pravic na ravni Ustave. Sprašujejo se, ali posebno varstvo, ki ga romski skupnosti v 65. členu podeljuje najvišji pravni akt v državi, ne pomeni tudi varstva pred sleherno odgovornostjo za protipravno ravnanje?! Pozitivna diskriminacija romske manjšine gre na račun večinskega prebivalstva, še trdijo.

Preprodajajo občinsko elektriko

Na Trdinovi cesti so si Romi prilastili občinska zemljišča in postavili objekte na črno. Občina jim je s pomočjo občinskih sredstev uredila infrastrukturo. Najemnine ne plačujejo, nekateri tudi ne priključitve na infrastrukturo, komunalnega prispevka, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Še več: en drugemu prodajajo elektriko, ampak ne po tržnih, temveč po petkratnih cenah, pravi župan. Vsi prejemajo socialno podporo. »Nihče se jim en upa postaviti po robu, ne učitelji, CSD, policija, sodniki, tožilci. Kazen ne zaleže. Ker nimajo svojega premoženja. Furs jih ne obravnava, ker uradno nimajo nič. Pri nas imajo status socialno ogrožene osebe, nimajo dneva delovne dobe, vozijo prestižne avte. Vedno bolj so nasilni in nesocializirani, težave so vedno večje. Prihaja tudi do nasilja na ulici, v lokalih, stadionu, na šoli med otroki. Krivi smo vsi, ker Romom nismo omogočili, da bi ubrali drugačno pot. Prepričan sem, da bi jo številni želeli izbrati, pa jim tega ne omogočimo. Niso vsi lopovi, ampak mi jih vzgajamo za nepoštene ljudi.« Razmere so počasi neobvladljive. Vsak poskus za spremembe, pa država v temelju zavrne. Ker na eskalacijo ni učinkovitih odgovorov in ukrepov, so se ljudje začeli samoorganizirati. In župan jih pri tem podpira. »Zame je uganka, zakaj v parlamentu poslanci ne morejo dvigniti rok za preprosto in dokazano koristno zadevo, da morajo otroci hoditi v šolo. Kdo je lahko proti temu in zakaj? Zadaj mora biti nekaj velikega. V ozadju teh zadev je nekaj večjega. Nekoga se ščiti, neko skupino ljudi, nek interes. Pa ne teh ubogih Romov, ki niso tako pomembni in vplivni, da bi si iz svoje moči zagotavljali tak poseben status, ampak v ozadju tečejo neke vezi, posli, ki ta status vzdržujejo.«

*To sta le dva primera občin, v katerih opozarjajo na hudo stisko zaradi nerešenega romskega vprašanja, ki ga država zanemarja že od osamosvojitve dalje. Med občinami, ki so dale pobudo za zakonske spremembe, so še Novo mesto, Krško, Brežice, Kočevje, Semič, Metlika, Črnomelj, Ribnica in Trebnje. To so občine, kjer živijo tudi prebivalci drugih etničnih skupin, najštevilčnejša pa je romska. Skupaj se za spremembe njihovih življenj na bolje zavzema okoli 200.000 državljank in državljanov Slovenije.