5. 6. 2024

Populizmi: Romana Tomc

1715161424-dsc05689-1715161386074

Romana Tomc / Jure Klobčar

Medtem ko na 97 voliščih še predzadnji dan poteka predčasno glasovanje za volitve v Evropski parlament in tri posvetovalne referendume, evroposlanka in nosilka kandidatne liste SDS ter prvak stranke Janez Janša javno dvomita v varnost oddanih glasovnic na predčasnem glasovanju. Populistične in neutemeljene trditve, ki mejijo na plasiranje teorij zarot, kakršnih smo vajeni od skrajno desnih politikov v svetu in katerih namen je vzbuditi nezaupanje v zakonitost izvedbe volitev, so že zavrnili v Državni volilni komisiji.

Evropska poslanka SDS Romana Tomc je v ponedeljek na velikem soočenju 24ur na POP TV v pozivu volivkam in volivcem izjavila: »Hkrati pa seveda pozivam vse tiste, ki mislijo, da se borimo za pravo stvar, ki si želijo evropski način življenja, ki si želijo več varnosti, ki si želijo močno in učinkovito Evropo in demokracijo po enakih merilih za vse, da volijo za Slovensko demokratsko stranko. Ampak, da volijo, če se le da, v nedeljo, ne pa na predčasnih volitvah, kajti te predčasne volitve imajo nad sabo neko senco dvoma. Nismo uspeli z našo zahtevo, da se volilni lističi preštevajo sproti, zato mislimo, da je najbolj varno, če glasujete kar v nedeljo.«

Dvom v pošteno izvedbo predčasnega glasovanja je naslednji dan zasadil tudi predsednik SDS Janez Janša, ko je na novinarski konferenci ponovil dikcijo Tomc: »Pozivamo volivke in volivce, da razen v izrecnih primerih, ko se nikakor ni možno udeležit glasovanja v nedeljo, ne glasujejo na predčasnih volitvah. Naj počakajo in oddajo glas v nedeljo. Na dan, ko se bo glasovnice tudi štelo.«

Romana Tomc in Janez Janša
Sašo Švigelj
Janša je kot razlog za poziv navedel domnevno vprašljivo varnost glasovnic na predčasnem glasovanju in – po njegovih besedah – nezakonito združevanje lokacij predčasnega glasovanja za več okrajev, denimo v Ljubljani in v Mariboru. Janša se je prav tako obregnil ob odločitev Državne volilne komisije (DVK), da ne zagotovi sprotnega štetja glasovnic, oddanih na predčasnem glasovanju, k čemur so pozvali v SDS.

Sicer se ni zgodilo prvič, da je Janša podvomil v poštenost in zakonitost predčasnih volitev. Na slavnostni akademiji SDS, ki je februarja lani ob 34. obletnici ustanovitve stranke potekala v Mariboru, je Janša dejal: »Ko ni glasovanja, so skrinjice s preštetimi glasovnicami nekje shranjene, varujeta jih pa verjetno Dušan Vučko (nekdanji direktor Službe Državne volilne komisije, op. p.) in Zoran Janković.« Janša se je navezoval na izvedbo predčasnega glasovanja za zadnje državnozborske volitve na Gospodarskem razstavišču, kjer so bila z območja upravne enote Ljubljana združena volišča 14 volilnih okrajev. »Predlogi, da bi volilne komisije po vsakem dnevu glasovanja preštele in overile rezultat, vztrajno zavračajo. To dejstvo je bilo mogoče zanemarljivo nekoč, ko je bila udeležba na predčasnem glasovanju nizka. Zdaj, ko predčasno glasuje preko sto tisoč volivcev, pa je ta pomanjkljivi nadzor velik problem, je takrat še dodal Janša.

DVK: Natančno določen način hrambe in varovanja glasovnic

Državno volilno komisijo smo prosili za komentar izjav Tomc in Janše. Odzvali so se v pisnem odgovoru: »Državna volilna komisija zavrača navedbe o pomanjkljivem varovanju glasovnic na predčasnem glasovanju. Varovanje in hramba sta zagotovljena v skladu z ustaljeno prakso, ki doslej ni pokazala pomanjkljivosti. Kljub temu je na predlog člana Državne volilne komisije varovanje glasovnic na predčasnem glasovanju na tokratnih volitvah še dodatno okrepljeno, tako glede pečatenja volilnih skrinjic kot tudi glede nadzora teh skrinjic od začetka predčasnega glasovanja, 4. julija, do zaključka rednega glasovanja oziroma ugotavljanja izida glasovanja v nedeljo, 9. junija.«

V zvezi z Janševimi pozivi, da bi se morale glasovnice s predčasnega glasovanja šteti sproti, pa so pri DVK opozorili na zakon o volitvah v državni zbor, ki v tretjem odstavku 69. člena določa: »Po vsakokratnem zaključku predčasnega glasovanja se volilne skrinjice in drug volilni material zapečatijo; odpečatijo se ob vsakokratnem nadaljevanju predčasnega glasovanja in pred ugotavljanjem izida glasovanja. Državna volilna komisija določi enotne standarde varovanja volilnih skrinjic in drugega volilnega gradiva v času od predčasnega glasovanja do ugotavljanja izida glasovanja.« Skladno z 84. členom zakona o volitvah v državni zbor začnejo volilni odbori izid glasovanja ugotavljati takoj po končanem glasovanju na rednih voliščih, torej v nedeljo po 19. uri (če med glasovanjem ni prišlo do zapletov).

Igor Zorčič iz DVK zanika, da bi lahko pri predčasnem glasovanju prišlo do zlorab.
Jure Klobčar
»Državna volilna komisija v navodilih volilnim komisijam za izvedbo vsakokratnih volitev in referendumov natančno določi način hrambe in varovanja glasovnic,« so še zapisali pri DVK.

Opozoriti velja tudi, da je prvi dan predčasnega glasovanja na evropskih volitvah svoj glas oddalo 18.810 volivk in volivcev (1,2 % vseh volilnih upravičencev), na posvetovalnem referendumu o ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja pa 18.796 volivcev. Pri tej dinamiki število volivk in volivcev, ki se bodo udeležili predčasnega glasovanja, ne bo preseglo sto tisoč volivcev, kar je Janša omenil kot razlog za skrb zaradi pomanjkljivega nadzora nad oddanimi glasovnicami.

Dvojna merila: predčasnemu glasovanju ne, agitaciji pred voliščem da?

Zala Tomašič ima najbolj aktivno kampanjo kot zadnjeuvrščena na listi SDS.
S. R.
Čeprav so v SDS zavzeli stališče, da je udeležba na predčasnem glasovanju skrajna možnost, to očitno ni zmotilo Zale Tomašič, kandidatke SDS za evroposlanko, ki je pred voliščem na Gospodarskem razstavišču delila letake in ljudi pozivala, naj glasujejo zanjo. Ker je na območju volišča za predčasno glasovanje, ki je v Ljubljani določeno s površino celotnega Gospodarskega razstavišča in pripadajočimi površinami za pešce v območju 10 metrov od zunanje meje razstavišča, prepovedano izvajati kampanjo, je morala Tomašič kraj zapustiti.

Zadnja razkritja

3. 10. 2024

915499_1726145422-dsc03800-1726145119

Zakaj Borut Sajovic ni primeren za ministra

Kandidat za ministra za obrambo ima glede na svoje pretekle funkcije nesorazmerno veliko premoženja, zato je javnost upravičena izvedeti, od kje izvor tega premoženja. Predvsem v luči dejstva, da je glede na podatke v zemljiški knjigi njegova družina večino svojega premoženja pridobila v času njegovega županovanja. Zato apeliramo na bodočega ministra, da javnosti transparentno pojasni izvor premoženja, ki ga je popisal portal Oštro.

Preberi več

1. 10. 2024

1710318311-172a6846-1710318295296

Devet let blatenja in diskreditacij v politično zmontiranem procesu

Devet let je bila ugledna profesorica z mednarodnim priznanjem in vidna političarka stranke SD Metka Tekavčič tarča kritik, diskreditacij, sramotenj, blatenja in obtožb o naklepnem prejemanju ter razdeljevanju dodatkov profesorjem in drugim zaposlenim na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Zdaj je dočakala sodbo: oproščena vseh obtožb! Zadeva zoper njenega sodelavca, zaslužnega profesorja, nekdanjega dekana in finančnega ministra Dušana Mramorja pa je konec lanskega leta zastarala, s čimer ni mogel dokazati svoje nedolžnosti. Afera dodatki pa je leta 2016 končala njegovo politično kariero in resno načela njegovo zdravje. V nenavadnem, če ne tudi zmontiranem političnem procesu sta prominenta ekonomista doživljala ne samo sodni in medijski linč, ampak tudi razčlovečenje. Že takrat je kazalo, da gre za dobro zrežiran in premišljen proces diskreditacije tedanjega ministra za finance, z oprostilno sodbo pa se je samo še potrdilo. Vladajoči politiki ne izbirajo sredstev za ohranitev svojega položaja tudi na račun uničenja karierne poti strokovnjakom mednarodnega formata.

Preberi več

29. 9. 2024

Emanuela, 3

Ko srce ne bije po načrtih

To je zgodba o mali Emanueli, ki je preživela več srčnih operacij. To je zgodba o preživetju po tem, ko so zdravniki eden za drugim staršem predlagali prekinitev nosečnosti. Je zgodba s srečnim koncem, ki jo je za naš portal strnila nekdanja novinarka Katarina Stano. Njena zgodba navdihuje zato, ker je Katarina zaradi svoje novinarske vztrajnosti zahtevala več in več informacij, ker je brskala, se povezovala z drugimi, potovala iz države v države in ni slepo verjela nikomur. To je zgodba o srčni novinarki, ki se je borila z razumom, o srčnih zdravnikih in srčni napaki. In srečni štiričlanski družini.

Preberi več

26. 9. 2024

914832_209-jusic-poklukar2

Zakaj se šefu policije maje stolček in zakaj je interes vlade, da ima policijo na vrvici?

Po naših informacijah se direktorju policije Senadu Jusiću, ki še čaka na odločitev sodišča v tožbi zoper njegovo (sporno) imenovanje, maje stolček. Glavni očitek prvemu policistu v državi je, »da ni nič naredil za izboljšanje katastrofalnega kadrovskega stanja v policiji.« Po drugi strani pa nam pripovedujejo, »da tako klientelističnega kadrovanja, kot je zdaj, v Policiji še ni bilo.« Požar z rokohitrskimi akcijami gasi vlada, ki je vpoklicala vse rezerviste vedoč, »da je vrag vzel šalo!« Rešitev ali tveganje? Policisti odgovarjajo: »Vlada umetno ustvarja občutek varnosti. Ne bomo varuške rezervistom. Če imajo vsa pooblastila, naj prevzamejo tudi vso odgovornost!« Stanje v policiji še nikoli ni bilo tako napeto, kot je v tem trenutku. Izredne razmere tudi na Centru za varnost in zaščito, kjer varujejo državnike. Kaj to pomeni za njihovo varnost, splošno varnost in pot organiziranega kriminala? In kdo si ne želi dobro organizirane in učinkovite policije?

Preberi več

Naroči se na naše e‑novice

Zahvaljujemo se vam za prijavo.

Na vaš e-naslov boste prejeli potrditveno sporočilo.

Prišlo je do napake. Preverite podatke v obrazcu in poskusite ponovno.

Teme