»Mojo 13-letno hčerko so vrgli z avtobusa kot največjega kriminalca … Da lahko otroka spremljamo na sodišče, moramo zapreti firmo … Učitelj nima posluha za sodno obravnavo in zaradi mojega sina ne bo ponavljal izpita.« To je le peščica odzivov staršev mladoletnikov, ki so doživeli podobno izkušnjo in obravnavo na sodišču, kot smo jo popisali v članku Mladoletnica zaradi 1,30 € ekspresno na sodišče. Organi pregona vztrajajo, da gre za vzgojni ukrep. Pravniki pa so razdvojeni. Medtem ko sodišča preganjajo otroke, pa celo tatvine do 500 evrov največkrat končajo z zavrženjem.

»Za mojo hčerko je bil najhujši trenutek, ko so jo nagnali z avtobusa,« pripoveduje Gordana, mama 13-letnice, ki jo je kontrolor na avtobusu prestregel z nežigosano kartico, čeprav je imela na njej naložen denar. Ker gre za deklico večje rasti, jo je napodil dol, misleč, da je starejša, nadaljuje Gordana, ki se tako kot mnogi starši, ki so nam po objavi članka zaupali izkušnje svojih mladoletnih otrok s kontrolorji in varnostniki LPP ter posledično s sodnikom za prekrške, sprašujejo, ali gre res za sorazmeren ukrep tako glede postopanja pristojnih na LPP kot prekrškovne obravnave na sodišču. Pa če pustimo ob strani moraliziranje v smislu, da je vsaka kazen vzgojna, gre povečini za otroke, stare med 13 in 17 let, v naših primerih so, ali pozabili kartico doma ali je niso unovčili. Nihče ni dejansko poskušal ogoljufati ljubljanskega prevoznika, verjetno pa obstajajo tudi tovrstni primeri iz gole objestnosti. A če se osredotočimo na zgodbe naših sogovornikov, je torej res obravnava vseh otrok kot prvovrstnih kriminalcev ali uradni organi s tem nad njimi izživljajo tudi svojo premoč? »Sem ogorčena nad postopanjem kontrolorjev, ki se do otroka obnašajo kot do kriminalca. Ta reakcija LPP, na kakšen način te spravijo z avtobusa, se mi zdi pretirana,« meni Gordana.

»Res grozen trenutek je bil, ko smo čakali na začetek obravnave«

Na LPP nam v primeru diskrecijske pravice pri odločanju o izdaji globe potnikom, ki ne plačajo voznine, odgovarjajo, da kontrolorji oziroma inšpektorji Mestne uprave Mestne občine Ljubljana upoštevajo različne okoliščine, ki se nanašajo na posamezen primer kontrole vozovnic in imajo diskrecijsko pravico pri odločanju o izdaji globe. »Vsak primer kontrole vozovnic zahteva individualno obravnavo. Včasih se na primer zgodi, da se na avtobusu znajde dementna oseba, ki niti ne ve, kako se je znašla na avtobusu. V takšnih primerih bi bila globa ali opozorilo neprimerna. Pomembno je, da ima kontrolor čut do sočloveka in se znajde v vsaki situaciji, pri čemer upošteva posebne okoliščine in potrebe posameznega potnika.« Tudi Gordanina hčerka je imela bližnje srečanje s kontrolorjem, ki je bil toliko človeški, »da ji je sam poštempljal kartico, da je lahko odšla domov z avtobusom.« A poziv k sodniku za prekrške je vseeno prejela. »Res grozen trenutek je bil, ko smo čakali na začetek obravnave pri sodnici. Hčerka je padla v neutolažljiv jok ravno, ko je iz dvorane prišla sodnica. Pomirila jo je, da ne bo nič groznega. In res ni bilo tako grozno, ampak je morala pa vseeno odgovarjati na vprašanja, kako je v šoli, pa jaz sem morala povedati, kako se vede doma, pa da hodi v glasbeno šolo in nastopa. Skratka, sodnica je želela ugotoviti, ali je punca sicer problematična, ali nas uboga in sledi navodilom.« Kljub težki preizkušnji za komaj 13-letno deklico, pa njena mama Gordana danes učinek celotne obravnave vidi v vzgojni luči. »Več je odnesla od obiska sodišča, ki je na koncu zadevo zavrglo, kot če bi jaz morala namesto nje plačati 20 evrov kazni. Ker kdo drug pa bi plačal kot eden od staršev! To bi šlo mimo nje, tako pa je dobila neko opozorilno sankcijo.«

Je z mladoletnikom res treba pred sodnika?

Pravnik Miha Šepec s katedre za kazensko pravo pri mariborski pravni fakulteti izpostavi dva pogleda stroke na kaznovanje mladoletnikov: »Del stroke pravi, da za taka bagatelna ravnanja kazni ne bi bile smiselne. Po drugi strani pa se moramo vprašati kot družba, kakšno sporočilo dajemo tudi mladim ljudem. Ker včasih je kazen edina, ki lahko tudi mladega človeka pouči, da nekaj ni prav. Ne smemo gledati le konkretnega posameznika, ki se znajde pred sodnikom, ampak moramo gledati celotno mlado populacijo – da jim pokažemo, da nekaj ni prav in da bodo dejanjem sledile sankcije. Seveda so sankcije minimalne. Je pa res, da bi bilo v prekrškovnem pravu smiselno uvesti tudi hitri postopek za mladoletnike, torej da bi ta potekal podobno kot pri odraslih: da se poravna plačilni nalog, tudi to je vzgojno. Ni treba, da se mladoletnika pred sodnika pripelje za tak minimalen prekršek, kot je vožnja brez vozovnice.«

Na Okrajnem sodišču Ljubljana so lani prejeli 408 obdolžilnih predlogov vloženih zoper mladoletnike, do vključno 29. februarja letos pa že 65. V nobenem postopku pred sodiščem, sporočajo, »ni prišlo do situacije, ko bi mladoletnik plačal globo (kazen), hkrati pa bi mu bil izrečen še vzgojni ukrep. Mladoletnikom se v skladu z 33. členom Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) izrekajo vzgojni ukrepi, globa se izreče zgolj izjemoma, pod pogoji, ki so določeni v 39. členu ZP-1. Mladoletnikom se za neplačilo prevoza, upoštevajoč njegovo predkaznovanost, obnašanje …, izreče praviloma vzgojni ukrep ukora (razen če ima več prekrškov).« Mladoletniki namreč uživajo posebno varstvo in jih zato sodišče obravnava z namenom, da se jih v primeru nespoštovanja predpisov opozori na (ne)pravilnost njihovega ravnanja. »Malo je staršev, ki iz takšne obravnave naredijo dramatični dogodek, saj praviloma vzamejo besede sodnika za pozitivne in vzpodbudne pri nadaljnjem razvoju njihovega otroka.«

Družina zaradi obravnave ob delovni dan, dijak ob izpit

A zgodba o mladoletnici, o kateri smo poročali včeraj, ni osamljen primer, prav tako je v javnosti požela velik odmev in spraševanje o smiselnosti tovrstnega sodnega pregona. Govorili smo tudi z mamo 16-letnega dijaka z Dolenjskega, ki ga prav ta četrtek zaradi napačno napolnjene Urbane čaka obravnava pred sodnikom za prekrške. Decembra lani je opravljal prakso v Grosupljem. Urbano, ki jo je uporabljal že celo preteklo leto, pa je samo podaljšal na eni od poštnih poslovalnic. Na avtobusu pa sta ga ustavila kontrolor in varnostnik ter ugotovila, da njegova kartica ni napolnjena. »Vsak mesec je kartico napolnil na novo in ni na njej ničesar spreminjal, pa so mu ob kontroli rekli, da ima plačano samo za vlak, za avtobus pa ne. To se ni zgodilo prvič, da smo ugotovili, da na kartici ni naloženega denarja. Ob samem vplačilu pa tega sploh ni mogoče preveriti,« razlaga mama 16-letnega dijaka, ki bo zaradi obravnave na sodišču moral preskočiti tudi izpit iz obvezne prakse. »Učitelj nima posluha za sodišče in mu je že rekel, da mu odsotnosti ne bo opravičil in bo pač neocenjen,« je ogorčena mama. Za povrh pa bosta z možem, ker bosta sina spremljala na sodišču, morala še zapreti domači obrat. »Doma imamo firmo in se moramo zdaj vsi organizirati, vzeti dopust, ga peljati na sodišče, tam biti ponižen in se posipati s pepelom, potem pa še dostaviti v šolo v Ribnici in moledovati še pri profesorju, da bo lahko naknadno opravljal izpit.«

Male tatvine do 500 € sodniki največkrat zavržejo

Kaj pa torej sodni stroški, ki nastajajo v tem primeru? V primeru obravnav mladoletnih prekrškarjev ne nastajajo visoki stroški, saj za tovrstne primere porabijo minimalno časa, so pojasnili na okrajnem sodišču. Še manj pa ga, kot smo izvedeli, sodišča porabijo za obravnavo storilcev malih tatvin. Ti praviloma za svoja dejanja sploh ne odgovarjajo, redke privedejo pred sodnika. 

Vodja poslovalnice enega izmed bencinskih servisov ob dolenjski avtocesti, kjer se večkrat letno soočijo s krajami goriva ali drugimi oblikami kaznivih dejanj, nam je povedal, da v primeru manjših tatvin goriva praviloma sodišče zadeve kar zavrže. Lani so zabeležili osem malih tatvin goriva s pobegi, zaradi katerih so bili skupno oškodovani za 2600 evrov. Največja škoda, ki so jo zabeležili zaradi tatvine goriva, je znašala 600 evrov. Trikrat so tatovi brez plačila odtujili za 200 evrov goriva, v ostalih primerih pa so se okoristili za zneske med 20 in 50 evri. Zaposleni na bencinskem servisu posnetke nadzornih kamer s storilci sicer posredujejo policiji, a praviloma gre za vozila z ukradenimi tablicami in tujce, kot so Romuni, Bolgari, ki v slabi uri že zapustijo Slovenijo. Zato sodišče ne storilcem ne zadevam ne pride do dna. »Za nobeno od lanskih tatvin še nismo prejeli obvestila, da so storilce kaznovali. Škodo moramo zato kriti sami iz fonda za izredne dogodke, s t. i. kartico za pobege. V nasprotnem bi moral izpad pokriti uslužbenec servisa.«

Pravnik Miha Šepec malo tatvino tolmači kot tatvino stvari, vrednost katere je manj kot 500 evrov. »Navadno gre za trgovinske tatvine. Pri tem storilec nima naklepa po večjih in resnih tatvinah. Kazen je bistveno nižja, do enega leta. Državni tožilec ima možnost, da odstopi od pregona, če presodi, da bi sama teža kazenska pregona in posledice, ki bi jih ta pregon imel za posameznika, bile zanj hujše kot je pravzaprav škoda, ki je nastala s kaznivim dejanjem. Državni tožilec ima tako diskrecijo, da po lastni oceni presodi, kako hudo dejanje to je, in ali je smiselno voditi kazenski postopek zoper tega posameznika.«