»Grozno je, tako podnevi kot ponoči.« Tako prebivalci kočevskega naselja Trate, zbrani v civilni iniciativi Borci za Trato, odgovorijo na vprašanje, če je slabega pol leta potem, ko smo jih nazadnje obiskali, njihov vsakdan postal kaj znosnejši. Mir naj bi jim še vedno kalil hrup, ki prihaja iz industrijske cone v neposredni bližini, natančneje iz obrata za proizvodnjo lesnih peletov v lasti podjetja Marumi.

V civilni iniciativi so prepričani, da hrup še vedno presega z zakonom določene mejne vrednosti, direktor Marumija Marko Kos pa še pred opravljenimi uradnimi meritvami zagotavlja, da so storili vse, da delujejo znotraj zakonskih okvirjev. Je v ozadju le želja določenih prebivalcev po odškodninah in tudi nagajanje podjetniku, ki zagotavlja delovna mesta?

»V takšnem življenjskem okolju je nemogoče živeti, hrup je že krepko načel tudi zdravje in izjemno poslabšal življenjske pogoje,« so nam razlagali prebivalci, ki so pokazali lastne meritve hrupa, ki je presegel tudi 80 decibelov (dBA), medtem ko je v slovenski zakonodaji mejna vrednost hrupa postavljena na 55 dBA podnevi in 45 dBA ponoči. O tem, da prebivalcem Trate trušč in lesni prah iz Marumijevega obrata, oddaljenega približno sto metrov od prvih hiš v naselju, kvarita vsakdanjik, smo poročali že februarja. Najglasneje je bilo na Trati med mletjem hlodovine. V Marumiju so ta del proizvodnega procesa peletov nato opustili, vendar to ni pomirilo članov civilne iniciative, ki jih ni prepričala niti postavitev protihrupnega zidu na robu obrata.

Inšpektorji odkrili nepravilnosti

Navedbe t. i. borcev za Trato, da je Marumijev obrat prehrupen, so se maja izkazale za točne. Da je Marumi presegel predpisane mejne vrednosti za III. stopnjo varstva pred hrupom, ki zajema tudi stanovanjska naselja, so potrdili pri Inšpektoratu za okolje in energijo, ki deluje pod okriljem Ministrstva za okolje podnebje in energijo. Inšpektorat je podjetju naložil izvedbo ukrepov za omilitev hrupa, za kar imajo v Marumiju čas do konca tega meseca. Direktor Marko Kos je priznal, da so presegli mejne vrednosti, a zagotovil, da so impulzni hrup, ki je bil po njegovih besedah razlog za ukrepanje inšpektorata, že odpravili.

Video: Matej Krže

Inšpektorat je podjetju naložil še izvedbo meritev emisij snovi v zrak in izdelavo strokovne ocene vplivov na kakovost zraka.

Odškodninska tožba zaradi hrupa in prahu

Tudi to, kakšen zrak dihajo, skrbi prebivalce Trate. Veter v naselje namreč raznaša prašne delce, zaradi katerih imajo težave z dihali, trdijo v civilni iniciativi Borci za Trato. Izpostavljenost lesnemu prahu lahko povzroči bolezni dihal, draženje oči, kožne bolezni, pa tudi raka. Lesni prah je uvrščen v skupino 1 rakotvornih snovi po merilih Mednarodne agencije za raziskave raka (IARC), kar pomeni, da se šteje za nedvomnega povzročitelja raka pri ljudeh. Dolgotrajna izpostavljenost lesnemu prahu, kot so jo deležni denimo delavci v lesni industriji, tako lahko botruje nastanku raka nosne votline in obnosnih votlin.

V civilni iniciativi tudi zato od podjetja Marumi terjajo odškodnino. Po sodni poti 28 prebivalcev Trate zahteva 63 tisoč evrov. Mediacijo so zavrnili, direktor Marko Kos pa dejal, da se mora o nadaljnjih korakih še premisliti in počakati na rezultate meritev.

Zeleni pas med naseljem in obratom pogoltnil požar

Kos poudarja, da odnos civilne iniciative Borci za Trato do njega ni bil korekten, saj da je bil vedno pripravljen na pogovore. »Način sodelovanja civilne iniciative Borci za Trato je samo prek tožb,« je jasen Kos, ki dodaja, da na Trati deluje še ena civilna iniciativa, ki je ob vzpostavitvi proizvodnje prav tako stopila v stik z njim. Da so v Marumiju upoštevali njihove pobude in pripombe, kar so nam v omenjeni civilni iniciativi tudi potrdili.Medtem člani »borcev za Trato« Kosu očitajo prazne obljube, razočarani pa so tudi nad občino Kočevje. Kot pravijo, župan Vladimir Prebilič, ki po izvolitvi za evropskega poslanca kmalu odhaja v Bruselj, nima posluha za njihove tegobe. V civilni iniciativi zahtevajo pogozditev območja med industrijsko cono in naseljem.

Zeleni pas bi zmanjšal hrup, obenem pa služil kot bariera prašnim delcem. Občina je na območju, ki je v njeni lasti, spomladi zasadila sadike, a jih je bila večina uničena v dveh požarih. Vendar tudi te, sedaj že zgorele sadike, niso prepričale civilne iniciative, rekoč, da bi drevesa potrebovala preveč časa, preden bi zrasla do primerne višine. »Iz nas se delajo norca,« je ogorčena Karmen Arko, predstavnica iniciative Borci za Trato. Kočevski podžupan Andrej Mladenović pa kritike zavrača in zagotavlja, da bodo izvedli še eno pogozditev, tokrat s 3-4 metre visokimi drevesi, ki bodo tako hitreje zarasla območje med industrijskimi obrati in hišami.

Iniciativa in direktor vsak na svojem bregu

Ali podjetje Marumi deluje v okviru zakonskih zahtev, bo tako predvidoma jasno do konca meseca. Če bodo meritve, kot je optimističen direktor Marko Kos, potrdile, da so izvedeni ukrepi delovali, civilni iniciativi Borci za Trato ne bo ostalo prav dosti drugih možnosti kot iskanje rešitev v dialogu s podjetjem, ki ga zdaj zavračajo.

Če pa spor med Marumijem in »borci za Trato« ne bo rešen po kompromisni poti, bo svoj epilog glede odškodnin na koncu bržkone dobil šele na sodišču. Je pa ob vsem tem zanimivo, da je obstajala še ena civilna iniciativa, ki je bila pripravljena na pogovore in ni ničesar pogojevala. Zato se marsikdo sprašuje, če je morda posredi sla po denarju, ki bi posameznikom prinesla svojevrstno zadoščenje, ali gre res za nepremostljivo motnjo hrupa, ki je ljudi privedla na rob obupa? V drugi iniciativi, ki se s podjetjem dogovarja vzporedno, so nam povedali, da se za tožbo ne bodo odločili, saj da se skupaj trudijo iskati rešitev in dobrobit za vse udeležence. Hrup je resda eden glavnih dejavnikov tveganja za zdravje, a preden bodo kakor koli ukrepali, bodo počakali na zakonsko določene roke, do katerih mora podjetje poskrbeti za zmanjšanje hrupa in preprečiti raznos žagovine po naselju. Direktor Marumija, ki zaposluje deset domačinov, je z dosedanjimi protihrupnimi ukrepi že pokazal pripravljenost za izboljšanje kakovosti bivanja na območju negativnih vplivov obrtne cone, so nam še pojasnili.