Pri Prevaljčanu, ki se je zaradi težav odločil za samotestiranje krvi, so odkrili povečane koncentracije rakotvornih snovi. Vlado poziva, naj uvede krvno testiranje za vse ogrožene Korošce. Tri mesece po katastrofalnih poplavah je območje še polno strupenega mulja.

Peter Slanič je Korošec. Natančneje Prevaljčan. Njegova kri je zasičena s kadmijem, smrtonosno težko kovino, ki je po ugotovitvah Mednarodne agencije za raziskovanje raka (IARC) dokazano rakotvoren. Tudi vsebnost svinca, ki ga mednarodne raziskave uvrščajo med verjetne dejavnike tveganja za rakave bolezni pri človeku, je v njegovi krvi dosegla mejno vrednost, čez mejo normale je vsebnost cinka. »Poglejte,« Peter Slanič razgrne list z zdravniškim žigom in podpisom, s katerega bolščijo črne številke. Številčne vrednosti težkih kovin laikom same po sebi ne povedo kaj dosti, a podrobnejša seznanitev z zdravstvenimi posledicami, ki jih organizmu povzročajo njihovi presežki, je skrb vzbujajoča. Težke kovine v presežnih vrednostih lahko povzročijo neželene oziroma škodljive učinke na zdravje ljudi in znižujejo kakovost življenja prebivalcev na ogroženih območjih. Izpostavljenost toksičnim kovinam, kamor po klasifikaciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) spadata kadmij in svinec, pa lahko povzroči razvoj rakastih obolenj, negativno vpliva na razvoj organizma, povzroča poškodbe notranjih in drugih organov, v primeru izpostavljenosti zelo visokim koncentracijam lahko povzroči celo smrt.

»V Ustavi je zapisana pravica do zdravega okolja in pitne vode. To je osnovna človekova pravica. Želim si boljšega okolja, kot je trenutno. Ni mi vseeno za moje zdravje in zdravje mojih sokrajanov. Obrnil sem se na NIJZ in naletel na problem, ostal sem brez odgovorov o tem, kako se znebim težkih kovin in kaj lahko naredim v prihodnje. Odgovora do danes nisem dobil,« se je Slanič zaradi postavanja pred zaprtimi vrati institucij obrnil na naš medij.

Zastrupljeno območje se širi

Po podatkih ministrstva za okolje, podnebje in energijo se na območju med Prevaljami in Mežico ter posebej na lokaciji Poljana nahaja 25.000 kubičnih metrov nevarnega mulja, ki ga bo treba odložiti na odlagališča za nevarne odpadke. Vsakršno nestrokovno rokovanje z njim je lahko smrtno nevarno. A dejstvo je, da strupene kovine niso omejene le na do ločeno geografsko območje, ampak se po zraku ali vodi prenašajo po celotni zemeljski obli. Tako tudi težke snovi v Meži, ki se izliva naprej v Dravo. Zadnje, septembrske analize Arsa so pokazale, da so območja onesnažena tudi v njenem porečju, na nekaterih mestih so kritične vrednosti svinca, cinka in kadmija bistveno presežene. Na najbolj problematični lokaciji Poljana, na meji med občinama Mežica in Prevalje, pa so izmerili celo večkrat preseženo kritično vrednost kadmija. V Prevaljah, pojasnjujejo na Arsu, nimajo merilnega mesta za spremljanje kakovosti zraka, zato pa meritve težkih kovin redno izvajajo na stalnem merilnem mestu v Žerjavu. Od začetka septembra prav zaradi prašenja posušenih poplavljenih površin merijo delce PM10 in težkih kovin tudi v Črni na Koroškem. »Prvi rezultati kažejo, da so ravni delcev PM10 v suhih dnevih zelo povišane, ravni težkih kovin pa so podobne oziroma na isti ravni kot pred poplavami,« še sporočajo z Arsa.

Najverjetneje danes ne bi našli Korošca, ki v krvi nima svinca, kadmija in cinka, strupenih snovi, s katerimi je stoletja prežeta regija. Pred poldrugim desetletjem so se angažirano lotili testiranja krvi pri otrocih, z nekaterimi ukrepi, kot je menjava zemlje na vrtovih in mivke na otroških igriščih, so pri najmlajših uspeli zmanjšati vnos svinca v telo ter tamkajšnjim prebivalcem izboljšati kakovost življenja. Potem je prišel usodni dan, ko je narava odplaknila 15-letni trud razstrupljanja okolja. Tako hudo, kot po katastrofalnih poplavah letos poleti, ko je podivjana Meža v rečnem cunamiju pokrajino prekrila z blatom in muljem, obogatenima s strupenimi elementi, še ni bilo, se strinjajo Korošci. Strupene kovine so prisotne v zraku, vodi, zemlji in živilih. Že ko se v avtomobilu spustiš proti Prevaljam, v nosnice butne pekoč in po jedkem smrdeč zrak. Pohrkavanje med kroženjem po naselju se stopnjuje, občutek v grlu ni prijeten, kot bi z ostrim predmetom postrgal sluznico s požiralnika. »Tako je vse od poplav,« pritrdi Slanič, »prijatelj, ki v Prevalje prihaja iz smeri Vuzenice, mi je povedal, da že tam čuti težek zrak, od Raven pa, da se komaj da dihati.«

Slanič opaža, da več pokašljuje. »Po informacijah, ki jih nabiram, sumim, da je to posledica prekoračitve težkih kovin v moji krvi. Ne želim si tako živeti. Prav bi bilo, da bi nam svetovali maske, da bi čim manj prahu spravili vase, pa se tega nihče ni spomnil.« Pokašljevanje je bilo eden ključnih simptomov, zaradi katerih se je po dveh mesecih čiščenja mulja pri hiši in vrnitvi na rodno grudo tudi odpravil do zdravnika. Odrasla leta je namreč preživel stran od pokrajine, kjer je prebivalstvo in okolje obremenjevala težka industrija rudniške dejavnosti, ki je zaradi izčrpanja svinca in cinka z dejavnostjo prenehal pred natanko 30 leti, zadnjih štiristo let pa ima pomembno vlogo v regiji tudi železarska dejavnost. »Že 23 let ne živim na Koroškem, poslednje tri mesece pa sem večino časa tukaj. Diham prah, ki je v zraku. Večino časa po poplavah je bilo lepo vreme, pihal je veter in v zraku je ves čas prisoten prah. Prav videlo se ga je, meglice. Tudi moja zdravnica meni, da strupenih snovi nisem mogel dobiti neposredno iz mulja, ampak iz zraka. Zato ne morem biti tiho, vračam se domov na Koroško in bi rad prišel v okolje, ki je primerno za bivanje. Skrbi me za svoje zdravje in mi ni vseeno tudi za druge ljudi.« Slanič je četrtino življenja preživel na Rakitni, v zavetju neoporečnega okolja, bogatih krimskih gozdov, ki prostoru dajejo naravno zaveso pred škodljivimi vplivi, zato je zrak čist, mešanica alpske in sredozemske klime pa na človeka celo deluje zdravilno. Prav tako se na kraški planoti, ki se pne 789 metrov nad morjem, lahko pohvalijo s kakovostno vodo. Ni bil izpostavljen strupenim vplivom okolja, čeprav v rokah nima primerjalnih analiz iz preteklosti. »Vsekakor pa bom,« zatrdi, »čez pol leta ponovno opravil testiranje.«

Zahteva testiranje za vse!

Korošci so zadnje tri mesece še bolj izpostavljeni strupenim delcem in težkim kovinam v vseh oblikah: v vodi, tleh in nenazadnje v zraku. Kontaminiran mulj je povsod, kamor seže oko. Med našim obiskom v Prevaljah so ga tovornjaki dovažali na obrežje Meže, kjer se v neprekinjeni liniji vije kot obrambni nasip. Na kilometre mulja že obrašča trava, a vsakokratno deževje v reko izpere znatno količino nasipa, v sušnih in vetrovnih dneh pa po zraku raznaša oblake strupenega prahu. »Kaj, ko se spet dvigne Meža in ga bo preprosto spet odneslo? Preveva me občutek, da smo spet pozabljeni, da se samo pušča čas, da se mulj spravi pod preprogo.« Peter Slanič zato meni, da bi morala država omogočiti testiranje vsem prebivalcem izpostavljenega območja. »Glede na stanje, se mi zdi edino primerno, da bi pristojni organi sprožili monitoring pri vseh, ne samo pri otrocih. Šele potem bomo videli, kakšno je pravo stanje. Mislim, da ni samo zaskrbljujoče, ampak katastrofalno. V treh mesecih pa nihče od pristojnih ni niti omenil, da bi bilo to možno. NIJZ, ki daje smernice, bi moral to naročiti vsem zdravnikom, da pacientom, ki pridejo s simptomi, podobnim gripam, prehladom, napišejo napotnice za odvzem krvi in analizo prisotnosti težkih kovin.«

Najbolj ogrožena skupina so sicer otroci, mlajši od šestih let, zato bo država pri triletnikih preverjala zastrupljenost. Biomonitoring kanijo razširiti tudi na območja, ki so v zadnjih 15 letih izpadla iz programa za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini. Na odvzem krvi bodo povabili tudi triletnike iz okoliških občin Prevalje, Ravne in Dravograd. Ali nameravajo v monitoring vključiti tudi odrasle prebivalce teh območij, ki so zadnje tri mesece izpostavljeni povečani koncentraciji strupenih delcev v zraku, tleh in vodi, smo vprašali nacionalni zdravstveni inštitut, odgovore še pričakujemo.

Tisočletna kontaminacija tal

Težke kovine v telo prehajajo z vdihavanjem kontaminiranega zraka, uživanjem kontaminirane vode in hrane in stikom s kožo. Kadmij v krvi povzroči resne posledice na možganih. Zaradi njegove zaviralne moči za absorbiranje določenih nujno potrebnih hranil se pri človeku poveča tveganje za bolezni kosti, kot je osteoporoza ali krhkost kosti, in imunskega sistema. Kadmij se v telesu nalaga v ledvicah, zaradi visoke razpolovne dobe, ki lahko znaša skoraj polovico človekovega življenja, vse do 33 let, pa se izloča zelo počasi. Za človeka dokazana rakotvorna snov najpogosteje vzpodbudi razvoj raka pljuč, materničnega vratu, mehurja in dojk. Na tveganih območjih epidemiološke študije ugotavljajo tudi povečano smrtnost zaradi bolezni srca in ožilja.

Posledica izpostavljenosti svincu je pojav demence in Alzheimerjeve bolezni, pri otrocih pa zaznavajo učne težave, napade, agresijo, hiperaktivnost in druge zdravstvene tegobe. Kopiči se v kosteh in mehkih tkivih, kot so jetra, ledvica. Vdihavanje ali uživanje strupenih delcev, ki vstopajo v človeško telo s prehrano in vodo, lahko povzroči motnje v reprodukciji in počasnejši razvoj zarodka. Pri odraslih so študije, ki jih je objavil NIJZ, ugotovile povezavo med nivojem svinca v krvi ter povišanim krvnim tlakom in kronično boleznijo ledvic. Tveganje za zdravje je zaradi razpolovne dobe med 10 in 30 let povezano z dolgotrajno izpostavljenostjo že nizkim odmerkom svinca. Predoziranje z vdihovanjem cinka se kaže s simptomi, podobnimi gripi. Značilni so tudi kot slabost, bruhanje, črevesne težave, driska.

Vnos kovin v okolje je trajen in tako rekoč nepovraten poseg, saj razpadajo izjemno počasi in nikoli povsem. Po dostopnih podatkih se koncentracija cinka v tleh zmanjša za polovico v obdobju od 70 do 510 let, kadmija od 13 do 1100 let in svinca od 740 do 5900 let. Evropska okoljska agencija (EEA) je v raziskovanju povezav med rakom in okoljem ugotovila, da je v Evropi približno 10 odstotkov  rakavih obolenj posledica okoljskih in poklicnih tveganj, poročilo WHO pa postreže z alarmantno ugotovitvijo, da kar devet od desetih ljudi na svetu vdihuje nevarno strupen zrak, zaradi česar vsako leto prezgodaj umre sedem milijonov ljudi.

Nevaren mulj v tujino

Zanimivo, slednji ukrep je vlada sprejela ravno v času našega poizvedovanja in čakanja na odgovore. Vendar pa brez pojasnil, kdaj se bo vse zapisano tudi uresničilo. Papir resda prenese vse, hazardiranje z življenji pa se ne konča vedno najbolje. To smo že občutili v zgodovini, ko se je Koroško prepustilo ekološki zlorabi. Med poplavami je Meža odkrila še okoljski kriminal podjetja Tab iz Mežice, ki je v tla zakopavalo ohišja akumulatorjev. Koroška je zaradi raka sapnika, sapnic in pljuč nad slovenskim povprečjem, potrjujejo izsledki Zdravstvenega statističnega letopisa za leto 2021. Zdajšnji strupeni vplivi pa se bodo pokazali čez leta, še posebej, če bo vlada z odlašanjem sanacije dajala vtis, da ji za degradirano regijo ni mar.

Mi se zavezujemo, da ne bomo odnehali in z zgodbo nadaljevali. Pričakujemo še več odgovorov pristojnih.