Dosedanji v. d direktorja Agencije za civilno letalstvo Jure Griljc je kljub predlogu sveta agencije na odstrelu, infrastrukturna ministrica ima po naših informacijah svojega kandidata, Svoboda pa svojega.

Jure Griljc, ki je od junija opravljal funkcijo vršilca dolžnosti direktorja Agencije za civilno letalstvo (CAA), bo letel z direktorskega stolčka, ker je po besedah ministrice Alenke Bratušek njegov program »pomanjkljiv«. Griljc namreč »ni izpolnil pričakovanj«. Natečaj za direktorja agencije se je na predlog ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek končal brez izbire.

Šest mesecev si ministrica Alenka Bratušek ni vzela časa, da bi se srečala z Griljcem, šest mesecev ni bilo med njima praktično nobenih posebnih stikov. Po naših informacijah preprosto zato, ker je bilo mesto ves čas rezervirano za nekoga drugega. Po naših informacijah si ministrica na tem mestu želi pravnika Miha Schnabla, nekdanjega vodjo sektorja za letalstvo, ki je od tam odšel v čudnih okoliščinah. Je pa Bratuškovi letos pisal študijo o letalski povezljivosti. Drugi kandidat je po naših informacijah kandidat Svobode, in sicer Miha Dolenc, ki je CAA obiskal letos, v času ko je prišel po razpisno dokumentacijo. Nekaterim zaposlenim je razložil, da je kandidat Svobode, da ima podporo sekretarke te stranke ter nekdanjega direktorja CAA Roka Marolta. Marolt nam je v telefonskem pogovoru to odločno zanikal, dejal je, da se »v nobeno kadrovanje vlade nikoli ni vpletal« in da Dolenca ne pozna in o njem nima nikakršnega mnenja.
Jure Griljc bo tako odletel zaradi političnih apetitov in nastavljanja »naših kadrov«, ne pa zato, ker naj ne bi izkazal »razvojne naravnanosti Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije ali jasne vizije.« Griljc je namreč ugleden dolgoletni pilot, na svoji osebni spletni strani oglašuje letenje ter Cost-sharing - in prav to naj bi bila razloga, da se je nekaterim zameril. Med drugim naj bi do ministrstva prišel tudi njegov službeni e-mail z osebno vsebino, v katerem se je zanimal za nakup letala pri Pipistrelu.

Griljc: Ocena ministrice je nepopolna in napačna

Griljc je po tem, ko je vlada sporočila, da ga ne bo imenovala na položaj, na svoj facebook napisal »dosežke svojega šestmesečnega mandata«, hkrati pa je priložil program ter priporočilna pisma tako podjetnika Iva Boscarola, podjetja JanezLet, direktorja podjetja One Drone ter ministrstva za obrambo. Napisal je še: »Moram se odzvati na neresnične izjave ministrice glede mojega neizpolnjevanja pogojev, ki jih je ministrica navedla. No, mnenje o tem, ali v mojem mandatu res ni bilo nič narejenega, naj si vsak ustvari sam; še najbolj pa me "boli" očitek, da nimam idej ... vsak, ki me pozna vsaj 5 min. ve, da jih imam 3 na dan ... Danes sem bil seznanjen s sklepom Vlade Republike Slovenije, da me Vlada ne imenuje za direktorja Javne agencije za civilno letalstvo. Glede očitkov ministrice za infrastrukturo mag. Alenke Bratušek, da v času opravljanja vršilca dolžnosti direktorja nisem izpolnil pričakovanj, saj nisem izkazal zadovoljivih rezultatov in razvojne naravnanosti Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije in da v svoji viziji kljub šestmesečnemu vodenju agencije nisem izkazal jasne vizije oz. nisem izpostavil prioritet, podajam naslednja pojasnila: Kljub dejstvu, da sem mandat vršilca dolžnosti prevzel poleti, v času letnih dopustov, sem se takoj lotil dela in na agenciji ustvaril pozitivno klimo med zaposlenimi. Takoj sem se lotil optimizacije delovnih procesov na agenciji in vzpostavil način dela, ki je vodil najprej k zmanjšanju in nato k popolni odpravi zaostankov na področju DPN, OPN in OPPN, ki jih agencija na podlagi zaprosil za strokovno pomoč opravlja za MZI. Prenovili smo tudi Pravilnik o delovnih razmerjih; je prinesel zviševanje oz. izenačevanje pravic delavcem agencije z delavci v državnih organih. Kot enega od poglavitnih projektov lahko izpostavim še pripravo novega Državnega varnostnega programa, ki smo ga pripravili na Agenciji, čeprav gre za strateški dokument, ki izhaja iz nalog MZI.
V času vodenja agencije kot vršilec dolžnosti sem se izjemno zavzemal za promocijo letalske varnosti in na agenciji uvedel komuniciranje preko družbenih omrežij, kar so uporabniki prepoznali kot odlično in uporabno storitev agencije, uvedel pa sem tudi mesečne webinarje na temo promocije letalske varnosti, ki so bili odlično obiskani. V zvezi s promocijo letalske varnosti so bile na CAA napisane in objavljene tudi tri varnostne okrožnice (letenje v TNP, navodila potnikom v splošnem letalstvu, padalci).
Izpostavim lahko tudi izjemen uspeh CAA pri izvedbi EASA inšpekcije na področju »Medical«, kjer ni bilo ugotovljenih neskladij, EASA pa je delo agencije pohvalila in ocenila kot enega izmed najboljših sistemov na svetu. Poleg navedenega smo v času mojega mandata na CAA uvedli nov TSA MerryL in H (rešitev zatečenega stanja zadnjih 10 let), 7 novih PBN procedur in 3 nove kroge čakanja, pristopili k podpisu sporazuma Data4Safety z EASA ter podpisali dogovor o izmenjavi varnostno pomembnih podatkov z Uradom Vlade RS za informacijsko varnost. V času vodenja agencije je bil zaključen tudi postopek certifikacije novega letalskega prevoznika, še trije postopki pa so v teku.
Opravljenih je bilo še veliko drugih nalog, med drugim sem kot vršilec dolžnosti z organizacijo dela in vodenjem agencije uspel zmanjšati zaostanke pri izdaji plovnosti, na področju izdaje operativnih dovoljenj za izvajanje operacij z droni in še marsikaj, za kar sem prejel tudi več priporočilnih pisem letalske industrije (Pipistrel, OneDrone, MORS, Janezlet). Vse to nakazuje na to, da je ocena ministrice za infrastrukturo glede mojega minulega dela na agenciji vsaj nepopolna, če ne celo napačna. Zanikati gre tudi izjavo ministrice, da v postopku kandidature za direktorja nisem izkazal jasne vizije oz. nisem izpostavil prioritet. V izbirnem postopku sem zastavil jasne cilje, ki so usmerjeni v razvoj sodobne, evropsko naravnane agencije. Kot temeljni cilji so bili v mojem programu izpostavljeni prenova tarife, dodatna promocija letalske varnosti, kulture pravičnosti in povečanje poročanja o dogodkih v civilnem letalstvu, nujnost sprejetja Zlet-1 in s tem povezano pripravo izvedbenih aktov nacionalne zakonodaje (Pravilnik o ultralahkih napravah, Pravilnik o plovnosti zrakoplovov; Uredba o prostem letenju; Uredba o zagotavljanju navigacijskih služb, register zrakoplovov …) ter izpostavil tudi pripravo na tehnično pomoč FAA pred postopkom IASA (za uvrstitev Slovenije na listo 1 v ZDA).
Moja vizija razvoja je bila usmerjena tudi na implementacijo IOP interoperability zahtev uredbe (2017/373), ki se prenašajo iz Single European Sky, uvedbe dodatnih PBN procedur v naš zračni prostor, pripravo na izvajanje EASA uredbe Part-IS, ureditev sistema in zmanjšanje zaostankov na Part-66 ter ustvarjanje pogojev in zaposlovanje novih kompetentnih delavcev. Izpostavil sem tudi tudi nujen razvoj strategije za upravljanja in pomoč družinam ob letalskih nesrečah (ICAO Annex 9 – Facilitation provisions on assistance to aircraft accident victims and their families), razvoj strategije dela na področju brezpilotnih zrakoplovov in uvedbo »U-space« ter reorganizacija zračnega prostora.«

Prodala Adrio, zdaj bi spet letela z državnim prevoznikom

Jure Griljc morda ni pravi kandidat, ker po mnenju Bratuškove ni izkazal »vizije«, vendar pa se sprašujemo, koliko časa se bodo na novo učili novi direktorji. Vsak nov direktor, minister, ki pride na funkcijo, še posebej na eno tako pomembnih, kot jo predstavlja vodja CAA, ki skrbi za doseganje najvišje stopnje varnosti in izpolnjevanje nacionalnih in mednarodnih letalskih zakonodajnih zahtev in standardov, licenciranje in usposabljanje pilotov, izdajo in nadzor spričeval letalskega prevoznika, dovoljenj za izvajanje letalskih dejavnosti in drugo, ima nekaj mesecev prostega teka. Imamo v državi res toliko časa?
Prav Alenka Bratušek je tista, ki ves čas rovari po letalstvu; prav ona je kriva, da smo izgubili našega nacionalnega prevoznika. Alenka Bratušek je bila tista predsednica vlade, ki je na seznam za prodajo 15 podjetij v državni lasti uvrstila Adrio Airways, pa tudi Adrio Airways tehnika in Aerodrom Ljubljana. Usoda Adrie Airways je znana. Namesto strateškemu partnerju je bila prodana kapitalskemu skladu. Slovenski državni holding in Družba za upravljanje terjatev bank sta januarja 2016 v času vlade Mira Cerarja podpisala pogodbo o prodaji Adrie Airways nemškemu skladu 4K Invest, ki je za letalskega prevoznika odštel 100.000 evrov kupnine in sodeloval pri dokapitalizaciji - država je prispevala 3,1 milijona evrov, 4K Invest pa milijon evrov. Že ob prodaji so mnogi opozarjali, da 4k sklad ni primeren kupec, ker nima nikakršnih izkušenj v letalstvu, družba je bila specializirana za prestrukturiranje podjetij v Evropi. Naši prodajalci so ocenili, da bo prodaja z dokapitalizacijo bolj gospodarna od stečaja ali ustanovitve nove letalske družbe. Začelo se je izčrpavanje Adrie Airways, ki je šla po treh letih kalvarije v stečaj. Stečajni upravitelj pa je proti nekdanjim nemškim menedžerjem, ki so prizemljili Adrio, prav zaradi finančnega izčrpavanja vložil odškodnino. Koliko vizije je imela za Adrio Airway Alenka Bratušek, ko je podjetje uvrstila na seznam za prodajo, je razvidno iz njenih aktualnih prizadevanj, ko se kot infrastrukturna ministrica na vse kriplje trudi za ustanovitev novega nacionalnega letalskega prevoznika, čeprav je uradno znano, da bi slovenski letalec v prvih letih delovanja državi pridelal 36 milijonov evrov minusa.

Dvojna merila pri kadrovanju na vodilna mesta državnih institucij

Pilot Griljc ni primeren da vodi letalstvo, medtem pa je politični sopotnik Alenke Bratušek primeren za nadzornika v državnem podjetju! Vlada je 16. novembra letos v nadzorni svet družbe Slovenske železenice -Infrastruktura namreč imenovala Jerneja Pavliča, njenega tesnega zaveznika in političnega sopotnika. Pavlič je bil njen državni sekretar na vladi, Bratuškovo spremlja od leta 2011, ko je prevzela najprej Pozitivno Slovenijo in kasneje ustanovila lastno stranko.