Vplivni politik stranke SD in že drugi mandat zapored župan Kranja Matjaž Rakovec poleg opravljanja politične funkcije dodatno služi z oddajanjem nepremičnine za potrebe sodišča. Pogodbo ima sklenjeno z ministrstvom za pravosodje, ki ga prav vodi njegova politična sopotnica Andreja Katič, pred njo pa Dominika Švarc Pipan. Obe iz kvote stranke SD. Prostore oddaja za potrebe Okrajnega sodišča v Ljubljani, najemnino pa prejema na račun svojega samostojnega podjetja Poslovno svetovanje, Matjaž Rakovec, s. p., in sicer v kompaniji s samostojnim podjetnikom Tadejem Gognjavcem. Na podlagi najemne pogodbe iz 28. novembra 2017 in aneksa iz 1. decembra 2021 za 139,60 kvadratnih metrov prostorov, v katerih se nahajajo arhiv in razpravne dvorane, mesečno prejemata 1642 evrov. Najemna pogodba velja za določen čas do 31. decembra 2026. Gre za slabih 20 tisočakov na leto, kar jima bo v devetih letih oddajanja naneslo okoli 180 tisočakov. Samo Rakovec pa je od leta 2016 od ministrstva za pravosodje, kot je zabeleženo v Erarju, prejel, 57.033 €. Najemno pogodbo z njim so sklenili še v času Cerarjeve vlade. V času aktualne vlade, ko pravosodni resor obvladuje njegova stranka, očitno nikogar na oblasti ne moti, da je med plačniki ministrstva tudi politik, ki je hkrati tudi podjetnik.

»Lobiji v SD ščitijo najemodajalce«

»Katastrofa, županske plače so sramotno nizke. Od leta 2011, ko so se znižale zaradi krize, nismo bili deležni nikakršnih povišanj. Ampak župani nismo v poziciji, da gremo na ulico, čeprav se lahko z nizko plačo povečata tako možnost korupcije kot postranski zaslužek.« S takim ogorčenjem pa je lani na vprašanje Dnevnikovega novinarja, če so štirje tisočaki dovolj, da se človek izogne skušnjavam po »postranskem zaslužku«, ki ga lahko prinese župansko mesto, odgovoril Rakovec.

Ob sedanji plači nekaj več kot 4000 evrov bruto je Rakovec že sicer v županski plačni eliti. Uvršča se tik pod vrh najbolje plačanih lokalnih funkcionarjev, v 56. plačni razred od 60-ih, njegova plača pa le za nekaj stotakov zaostaja za ljubljanskim in mariborskim kolegom. Ob morebitnem zvišanju, pred dnevi so župani na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo in dvig njihovih plač, bi se mu dohodek lahko dvignil tudi za 2000 evrov na mesec. Z državno najemnino si tako malenkostno popravi osebni dohodek, je pa njegovo negodovanje lahko razumljivo, če primerjamo njegovo zadnjo plačo v Zavarovalnici Triglav, kjer je v letu 2012 zaslužil 150.363 evrov bruto. Župana Rakovca smo pisno zaprosili za odgovor o etičnem vprašanju njegovega poslovanja z državo, ko nastopa tudi v vlogi politika na oblasti, in političnem privilegiju znotraj svoje stranke SD, a ga še nismo prejeli. Ni pa ravnanje Rakovca zakonsko sporno po mnenju KPK, razen če bi posle sklepal s svojo občino.

Zagotovo pa gre za legitimno vprašanje in moralni kompas na obeh straneh. Čemu torej med najemodajalci ne zasledimo navadnih državljanov, ki niso vpeti v aktualno politično ali gospodarsko kolesje? Očitno je, da razmetavanje denarja davkoplačevalcev ne v SD ne v vladi nikogar ne moti, še več, kot pravijo naši viri z ministrstva, je »očitno, da lobiji v SD ščitijo tudi najemodajalce«, tudi tiste, ki so po politični liniji iz kroga SD.

Med najemodajalci tudi rdeči direktor in hišni odvetnik države

Pridobili smo še ostale podatke o najemodajalcih za potrebe pravosodja v Ljubljani – od sodišč, tožilstva in državnega odvetništva -, kjer ima ministrstvo za pravosodje sklenjenih kar 28 pogodb z različnimi najemodajalci, nekatera imena se pojavijo tudi večkrat. Poleg Rakovca, ki še ob osmih najemodajalcih svoje prostore oddaja najdlje, se med najemniki pojavljajo še nekatera zanimiva imena. Tako zasledimo podjetje Olton plus v lasti ruskega državljana Pavla Barukova, ki je leta 2016 kupil stavbo v Mali ulici 3, kjer so prostori sodnika za prekrške in višjega sodišča. Za oboje prejema 3500 evrov mesečne najemnine.

Med najemodajalci državi je tudi podjetje Equinox nepremičnine Mateja Rigelnika, ki nima zaposlenih, Okrajnemu in Okrožnemu sodišču pa oddaja prostore na Pražakovi ulici in Miklošičevi 1. Mesečno za to dobi 45.657 €. Ne leto skoraj 550 tisočakov! Zanimiva pa je naslednja lastniška povezava: šestdesetodstotni lastnik družbe je podjetje Axor Holding, kjer ima po podatkih letnega poročila 2021 večinski delež njegov oče Herman Rigelnik, ki je tudi nadzornik tega podjetja. Gre za znanca iz kroga old boysov, dolgoletnega vplivnega gospodarstvenika, ki se ga je oprijel naziv rdeči direktor, in vplivnega politika levega pola – bil je prvi predsednik državnega zbora in nekdanji minister v vladi šef Udbe Janeza Zemljariča ter ustanovni član Kučanovega Foruma 21. Razvpit je postal v času tranzicijskega plenjenja, ko so mu očitali izčrpavanje finančnega holdinga ACH, a se je sodišču izognil.

Sodišču oddaja prostore tudi podjetje Beli vitez iz Pirana, ki ga je ustanovil znani odvetnik Uroš Ilić, ki je tudi 100-odstotni lastnik. O Iliću smo poročali v članku Odvetniške dinastije pri državnem koritu in razkrili, da mu posli z državo rastejo vse od leta 2020, ko so v družbi zaslužili več kot 1,4 milijonov €. Med njegovimi največjimi in najbolj odmevnimi posli pa so po pisanju medijev upravljanje premoženja Zvona Ena, posli s Telekomom, Teš in SDH, torej državo. Od ministrstva pa vsako leto prejme 252 tisočakov od najemnin.

Svoje nepremičnine državi oddaja tudi nepremičninski mogotec Jorg Kosler, ki je s svojim bratom lastnik znamenite Palače Urbanc, prve veleblagovnice v Ljubljani, znane kot Centromerkur. Za potrebe Okrajnega sodišča na Kersnikovi 2 mu vsak mesec plačajo 27.995 evrov od leta 2013.

Na istem naslovu kot Rakovec prostore sodišču oddaja tudi Zavarovalnica Triglav, in sicer za 33 tisočakov na mesec.

Neracionalno, negospodarno in varnostno tvegano

Vedno na strani ljudi, je slogan stranke SD, ki se, kot kaže, najbolj plastično uresničuje pri zagotavljanju privilegijev svojim tovarišem. Medtem ko smo priča politično motivirani aferi pri nakupu nove sodne stavbe na Litijski 51, kjer poskuša aktualna ministrica Katičeva na vse kriplje preprečiti, da bi stavbo uredili za namene sodišča, zaradi česar je bila tudi kupljena, na kar smo na našem portalu opozorili s številnimi dokumenti in razkritji političnih spreg z vplivneži iz stranke SD, pa ministrstvo pod Katičevo namerava še naprej razmetavati na milijone evrov za najeme prostorov za sodišča po celi Ljubljani.

413.243 evrov gre vsak mesec za najemnine samo v Ljubljani. Na letni ravni pa državo najem prostorov za potrebe pravosodja stane več kot 5 milijonov na leto. Toliko pa bi po izračunih države znašala obnova stavbe na Litijski 51. Vsak pameten poslovnež bi vedel, kakšna je najbolj racionalna odločitev. Vlada, ki ne deluje po logiki tržnega gospodarstva, pa je zavoljo političnih miškulanc in političnega sekanja glav pristala na lastništvo praznih, zapuščenih in neizkoriščenih prostorov, za katere bo morala do končne odločitve o njenem namenu odšteti še mesečno plačilo za varovanje. Pogodbo imajo sklenjeno z družbo Valina, za »zaprtje odprtin, tehnično in fizično varovanje objekta ter intervencije« pa bodo za obdobje šestih mesecev odšteli 10.013,76 evrov z ddv. Spomnimo, prodajalec Sebastjan Vežnaver je za varovanje odštel 1000 evrov, v primeru, da se je v stavbi sprožil alarm, pa več.

Gre za povsem neracionalno in negospodarno početje, saj so sodišča razpršena na okoli 15 različnih lokacijah po Ljubljani, do katerih kurirji dnevno tovorijo na tone dokumentacije in drugega potrebnega materiala, marsikdaj pa tudi varnostno tvegano početje, ko smo, denimo, priča olisičenim zapornikom, ki se sprehajajo med ljudmi po ljubljanskih ulicah, ali prihajanju najhujših zločincev na obravnave kar sredi Gospodarskega razstavišča. Kjer je notranja revizija tudi pokazala anomalije pri najemanju prostorov, pa jih pravosodno ministrstvo še kar plačuje s 17.192 evri vsak mesec, pogodba za najem pa je sklenjena za nedoločen čas.

Nameni Katičeve in odločitev, da stavba na Litijski 51 ni primerna za pravosodne organe, čeprav smo na portalu preiskovalno.si pridobili urbanistično poročilo, ki trdi nasprotno, še več, prostori so po mnenju stroke lahko namenjeni celo za zdravstveno dejavnost ali oskrbovana stanovanja, kaže na sprenevedanje in zavajanje ministrice, so milo rečeno vprašljivi, če ne sumljivi. Ministrica, ki je apriori nasprotovala prostorom na Litijski, pa še kar ne ve, kaj bi s kupljeno stavbo, ki je od 7. maja v lasti ministrstva. »Ne,« so nam danes le na kratko odgovorili na ministrstvu, ko smo jih vprašali, če že vedo, za kakšne namene bo objekt.

Medtem pa so, kot smo tudi že poročali v članku »Denar za obnovo vlada z lopato metala skozi okno«, za 5,5 milijona evrov pod sumljivimi okoliščinami in v spregi s stranko in gradbenimi lobiji iz kroga SD razkošno obnovili sodišče na Jesenicah z vsega 35 zaposlenimi.