Predstavniki vlade, ki bodo zastopali barve Slovenije na srečanju o spremembi podnebja, so:
- mag. Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo, vodja delegacije;
- Maša Kociper, državna sekretarka v kabinetu Predsednika Vlade RS;
- Uroš Vajgl, državni sekretar, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, namestnik vodje delegacije;
- dr. Smiljana Knez, veleposlanica, odposlanka za podnebno diplomacijo, Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve;
- Tina Kobilšek, glavna podnebna pogajalka, vodja Sektorja za podnebne politike Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo;
- Katja Piškur, vodja Službe za EU koordinacijo in mednarodne zadeve, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo;
- mag. Petra Mišič, vodja Službe za odnose z javnostmi, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo;
- Petra Kežman, vodja Sektorja za globalne izzive, Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve;
- Tina Hočevar, kabinet ministra, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo;
- Luka Vombek, Služba za EU koordinacijo in mednarodne zadeve, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo;
- Ana Klemen, Sektor za podnebne politike, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo;
- Lara Vrtovec, Sektor za podnebne politike, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo;
- dr. Aleš Bizjak, Služba za EU in mednarodne zadeve, Ministrstvo za naravne vire in prostor;
- dr. Boštjan Petelinc, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
- Jerneja Forštner, Sektor za globalne izzive, Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve;
- Luka Zajc, Služba za EU koordinacijo in mednarodne zadeve, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.
- Rok Dolenc, mladinski podnebni delegat.

Povprečno trajanje obiska posameznega slovenskega udeleženca brez konkretnejše zadolžitve in predhodnih referenc na področju podnebne problematike je slab teden dni, večina pa bo  v Dubaju, kjer je trenutna temperatura okoli 28 topinj Celzija, preživela med pet in osem dni.

Izbranci iz vrst slovenske vladne delegacije bodo v Združene arabske emirate, kjer se že odvija še ena od vrste podnebnih konferenc brez pravega učinka, kapljali stihijsko, eni prej, drugi pozneje, vsi pa se bodo na največjo celino na svetu podali z letali, kar je absolutni paradoks in v popolnem navzkrižju s temeljnimi cilji konference, ki naj bi potrdila zavezo iz pariškega sporazuma po omejevanju dviga globalne temperature za največj 1,5 stopinje Celzija. Pozor, to pa naj bi dosegli tudi ob pomoči opustitve uporabe fosilnih goriv, h kateri se je zavezala Evropska unija. Prav Slovenija pa je na tem področju odločena odigrati ključno vlogo, saj je v predlogu podnebnega zakona v 78. členu zapisano, da se »proračunski odhodki in davčni izdatki, ki spodbujajo rabo fosilnih goriv, v celoti odpravijo«, s podrobnejšo razlago: »Z vidika zasledovanja cilja tega zakona, so za blaženje podnebnih sprememb in zmanjševanja emisij toplogrednih plinov najbolj problematične spodbude za rabo fosilnih goriv, saj upravičence spodbujajo k njihovi rabi in tako posredno k ustvarjanju več emisij toplogrednih plinov, zato se v celoti odpravijo.« V tem oziru naj bi se vse neposredne in posredne subvencije za fosilna goriva postopno odpravile najpozneje do leta 2025.

Na volitvah pogorela, v Dubaj kot strokovnjakinja za vodo in hrano

Poleg nekaterih upravičenih predstavnikov Slovenije na podnebni konferenci, ki so na podlagi javno objavljenih biografij tudi strokovno podkovani, pa smo poskusili izvedeti, kakšno vlogo bodo na mednarodnem podiju tokrat zastopala imena, ki jih v Sloveniji nekako ne povezujemo z okoljsko problematiko. Zanimalo nas je, denimo, kako bo svoje petdnevno bivanje v prestižnem Dubaju upravičila državna sekretarka, pravnica Maša Kociper, ki jo je po neuspehu na državnozborskih volitvah v svoj kabinet potegnil sam Robert Golob.

Takole so nam odgovorili: »Državna sekretarka Maša Kociper bo na zasedanju prisotna od 9.-12. decembra in bo aktivno sodelovala na tematskem dnevu, posvečenemu naravi (9. 12.), in na tematskem dnevu voda in prehrana (10. 12., dogodek na paviljonu Azerbajdžana).« Ta azijska država, ki jo imenujejo tudi skriti dragulj gastronomskega užitka, saj je bil stoletja glavno središče svilene poti in povezova med vzhodno in zahodno kulturo, je tudi v igri za prihodnjo podnebno konferenco v letu 2024.

Poizvedovali smo tudi, kakšno vlogo pri doseganju podnebnih ciljev bodo imeli zaposleni na zaupanje v kabinetu ministra za naravne vire Bojana Kumra. Denimo Tina Hočevar, ki bo v Dubaju preživela osem dni, in vodja za stike z javnostmi Petra Mišič, ki bo tam pet dni. Za Hočevarjevo nismo uspeli izvedeti, kaj bo delala, veliko pa potuje. Mišičeva pa bo v Dubaju skrbela za koordinacijo petih slovenskih medijskih ekip, ki bodo spremljale konferenco. Med njimi državna STA, pa Delo, Dnevnik, N1, barve nacionalnega elektronskega medija pa bo zastopala predstavnica spletnega MMC in Radia Slovenija. Čeprav podnebje ni med najbolj priljubljenimi in medijsko zanimivimi temami zaradi apatičnega odnosa javnosti do tovrstnih vprašanj, podobna mednarodna srečanja, še zlasti, ko potekajo na prvovrstnih turističnih destinacijah, požanjejo veliko zanimanje. Prav je, da se novinarji lotevamo okoljskih tem, a žalostno dejstvo je, da je v 28 letih, kar so se zvrstila podobna srečanja, napredek pri varovanju podnebja mizeren. Lobisti iz velikih držav, ki so glavne onesnaževalke in izkoriščevalke naravnih potencialov, kot je fosilno gorivo, ki spada med primarne onesnaževalce okolja in drastično vpliva na klimatske spremembe, se ne bodo zlahka odrekli zlatim zakladnicam naftnih derivatov. Nenazadnje je že izbira lokacije poteka konference absurdna, v epicentru naftnih trezorjev, v Arabskih emiratih, ki imajo šeste največje naftne rezerve in sedme največje zaloge zemeljskega plina na svetu. 

Kot je pred dnevi na podlagi dokumentov, ki jih je pridobil, razkril BBC, naj bi arabski sultan Al-Jaber, ki gosti konferenco, obenem pa je tudi predsednik državne naftne družbe, podnebni vrh izrabil za sklepanje dogovorov o naftnih in plinskih poslih. (https://www.bbc.com/news/science-environment-67508331). Pomenljivo je, da je isti sultan še na lanskem srečanju, po poročanju francoske tiskoven agencije AFP, zagovarjal tezo, da je treba proizvodnjo nafte okrepiti.
Tudi kraj odvijanja konference je milo rečeno neposrečen – v razkošju in potratnosti turistične meke, kjer megalomanski kompleksi izkoriščajo energijo za ohlajevanje vročega puščavskega ozračja. Koliko elektrike samo porabi največje svetovno pokrito smučišče in prostrano drsališče?! Dubaj ostaja magnet za milijone turistov, ki tja vsak dan letijo z letali - poleg ladij so letala največji onesnaževalci, ki povzročajo turbulence podnebnih sprememb – in v raju na zemlji puščajo milijarde evrov.
Vprašanje ni, ali je Slovenija upravičena do udeležbe na podnebni konferenci ali ne, pač pa, ali je smiselna in finančno ter strokovno upravičena 16-glava odprava vlade, plus predsednica države, ki tja mora iti, in predstavnik mladinskega podnebnega ceha.

Prav tako ni jasno, kako upravičiti obisk nekaterih predstavnikov z ministrstva za zunanje zadeve. Kako bodo ti prispevali k drugim ciljem podnebne konference, kot so: informiranje o pripravah držav na revidirane in bolj ambiciozne nacionalne podnebne načrte) do leta 2025, pospešitev zelenega prehoda, ki se že izvaja in doseganje uresničevanje ciljev Pariškega sporazuma.

Nihče od Slovencev med govorci 

»Večina članov delegacije se bo podnebne konference udeležila zgolj v delu trajanja zasedanja, nekateri na delu, ko poteka Vrh voditeljev, drugi v sredini zasedanja, ko potekajo tematski dnevi in stranski dogodki, tretji pa v času ministrskega segmenta v drugem tednu. Medtem kot celotno zasedanje traja od 30. novembra do 12. decembra 2023, bodo ves čas trajanja konference prisotni samo trije delegati, in sicer glavna podnebna pogajalka Tina Kobilšek in njen namestnik Luka Vombek (oba MOPE) ter VP Smiljana Knez, odposlanka za podnebno diplomacijo (MZEZ)«, so pojasnili na ministrstvu za okolje.
Sicer pa obisk tako velike delegacije opravičujejo z različnimi urami konferenc, kjer morajo zagotoviti navzočnost, ali, kot so napisali, z »vzporednimi časovnimi okviri«, na katerih morajo  očitno zagotoviti sodelujoče. Če imamo v delegaciji res pet ekspertov vključno s Kobilškovo in Knezovo, za katere je prav, da so na konferenci prisotni ves čas trajanja, pa v duhu COPA28 in reševanja planeta vsi ostali potujoči tako pomembno konferenco lahko gledajo v Sloveniji. Virtualno sodelovanje preko MS Teamsa in Zooma je omogočeno na tej povezavi:  https://unfccc.int/cop28/virtual.

Prijavljeni kandidati lahko gledajo sestanke, sodelujejo, se mrežijo z drugimi udeleženci in sklicujejo sestanke z njimi. Vprašanje torej je, kako aktivno bodo zares sodelovali vsi spremljevalni člani, ki na področju podnebnih sprememb nimajo ali do zdaj po dostopnih podatkih niso imeli vidnejše vloge. Posebej tisti, ki na konferenci ne bodo prisotni od začetka do konca. So člani panelov? Imajo pripravljena pogajalska izhodišča ali intervencije, imajo dogovorjene termine za sestanke? Tega nismo zasledili. Nikjer tudi nismo opazili, da bi bil kdo izmed slovenske delegacije posebej izpostavljen med govorci ali nepogrešljiv člen konference.

Do leta 2021 zgolj osem članov

Delegacije se od države do države zelo razlikujejo, vendar pa lahko rečemo, da ima Slovenija glede na število prebivalcev in velikost gospodarstva kar veliko mnoštvo (domnevnih) podnebnih strokovnjakov. Za primerjavo: delegacija iz Švice je na lanskem COP štela 23 članov, Slovenija pa se je številčno razbohotila lani, ko je delegacija z Borutom Pahorjem na čelu imela kar 18 članov. V mondenem Sharm-el-Sheikhu. Pa se kdo ob tem silnem premiku vladnega aparata sploh spomni njihovih dosežkov ali izplena konference? Povprečno je Slovenijo na posvetih o globalni podnebni ravni v preteklosti zastopalo osem oseb.

(https://www.carbonbrief.org/analysis-how-delegations-at-cop-climate-summits-have-changed-over-time/).

Zakaj v zadnjem obdobju tak številčni preskok, si lahko zgolj mislimo. Glede na finančno situacijo v Sloveniji, v katero so nas prisile prav podnebne spremembe z uničujočimi poletnimi poplavami, pa upamo, da bo prispevek slovenske delegacije odločilen pri sprejemanju hitrih potez za varno klimatsko prihodnost, in ne le turizem za izbrane. Dejstvo pa je, da mora skoraj 200 držav oblikovati absolutni konsenz, kar pa je, kot se je v podnebnih pregovarjanjih izkazovalo doslej, prej misija nemogoče.