Revizija poleg domnevnih krivcev razkriva, da so bile po nakupu določene aktivnosti na ministrstvu za pravosodje usmerjene tako, da bi se nakup nepremičnine v javnosti prikazal kot neracionalen in negospodaren, celo kot kriminalno dejanje, in da bi se uslužbence, ki so izvedli predmetni posel, opredelilo, da so to skrbno načrtovali. Revizija dejansko razkriva, kot smo prvi poročali 20. junija, da so uslužbenci svoje delo opravili vestno.

V reviziji, ki jo napisala revizorka Suzana Hötzl, so natančno opisani domnevni sumi več kaznivih dejanj Dominike Švarc Pipan, opisano je kršenje zakona s strani predsednika vlade dr. Roberta Goloba in ministra za finance Klemna Boštjančiča ter službe vlade za zakonodajo. Uslužbenci ministrstva za pravosodje, ki so bili deležni javnega linča nekdanje ministrice v medijih in se niso imeli možnost braniti, so bili v službi deležni še dodatnega mobinga in ustrahovanja. Kot ugotavlja revizija, »so zaposleni sledili navodilom, delovali so v kratkih časovnih rokih, delo so opravili vestno.«

Uslužbenci, ki so sodelovali pri sestavi pogodbe in ki so preverjali ter potrdili njeno vsebino, niso ravnali v nasprotju z nobenim zakonom ali podzakonskim predpisom. Kljub opozorilom, ki jih vodstvo ministrstva ni želelo upoštevati, je ministrstvo zaposlenim naložilo, da se posel izpelje v nenormalnih časovnih okvirjih, ta pa je odražal vestnost posameznih uslužbencev. Nadalje revizija ugotavlja, da četudi zaradi časovne stiske niso bili opravljeni nekateri postopki (zaznamba lastninske pravice, zavarovanje, notarsko overjena pogodba ali nakazilo sredstev na fiduciarni račun), »pa zaradi tega ne moremo potrditi ali kako drugače dokazati ali povezati, da bi ti uslužbenci skrbno načrtovali protipravno delovanje, prirejali dokumentacijo, zavestno zavajali ter delovali s ciljem, da sebi ali komu drugemu pridobijo protipravno korist.«

Česa vse je domnevno osumljena nekdanja ministrica?

V reviziji piše, »da obstaja sum storitve kaznivega dejanja dr. Dominike Švarc Pipan zaradi lažnega obdolževanja tedanjih vodij služb sekretariata brez utemeljenih razlogov in brez vsakršnih dokazov. Javno z imeni in priimki ter navedbo delovnega mesta je svoje zaposlene obdolžila, da so jo uslužbenci pri poslu Litijske zavajali in da so s svojim ravnanjem skrbno načrtovali protipravno delovanje, prirejali dokumentacijo, zavestno zavajali ter delovali s ciljem, da sebi ali komu drugemu pridobijo protipravno korist.« (160. člen kazenskega zakonika).

Revizija tedanji ministrici očita zlorabo delovnopravnega instituta opozorila pred odpovedjo, saj naj bi se izživljala nad zaposlenimi, ki so dejansko šibkejši. Grozila naj bi tedanjemu generalnemu sekretarju dr. Urošu Gojkoviću in vodji SNIVPO Simonu Starčku v obliki nedopustnega preventivnega ustrahovanja in discipliniranja, čeprav iz izdanega opozorila ni razvidno, katere konkretne obveznosti iz delovnega razmerja naj bi uslužbenca kršila oziroma katera konkretna potrebna ravnanja naj bi opustila, katera navodila delodajalca naj ne bi upoštevala, kdaj, kako in s čim naj bi materialno škodila delodajalcu, kdaj in na kakšen način naj bi vse to storila (197 čl.KZ). Vsi ti zaposleni so bili deležni javnega blatenja v medijih.

Nekdanji ministrici očitajo tudi trpinčenje na delovnem mestu nad tedanjimi vodji služb; gre za službo za javna naročila, pravne in splošne zadeve, službe za finance in proračun ter oddelke za pravne zadeve, saj so z navidezno reorganizacijo in sprejemom novega akta o sistematizaciji tedanjim vodjem vzeli vsa pooblastila in jih sistematizirali v nižja delovna mesta. Gre za »ponižanje.« (197.člen KZ).

Nekdanjo ministrico sumijo storitve podajanja lažne prijave mobinga in šikaniranja na delovnem mestu, saj je javno dejala, da so bile tri uslužbenke mobingirane s strani Uroša Gojkovića in Simona Starčka. Uslužbenke so mobing zanikale. (Gre za kršitev 288. člen KZ). S tem v povezavi je Švarc Pipan osumljena tudi storitve obrekovanja.

V reviziji piše, da je Švarc Pipan osumljena storitve kršitve integritete in etičnega kodeksa, saj je za spletni portal izjavila, da obstajajo dvomi v neodvisnost in nepristranskost notranje revizorke.

Revizorka Suzana Hötzl je v reviziji  odgovorila tudi na ta očitek glede povezav z Urošem Gojkovićem in dr. Simonom Starčkom, s katerima naj bi delala prej na finančni upravi. V javnosti ji očitajo, da je z revizijo želela »oprati« svoja nekdanja sodelavca. Napisala je, da so delali na različnih delovnih mestih, da je šlo za poslovne stike, službeno komunikacijo, ki ni dosegla ravni osebnih stikov.

Z nakupom se ni mudilo

Nakupa ni bilo potrebno opraviti v letu 2023, saj nakup ne sodi med namene, za katere se v skladu z 48. členom namenijo sredstva iz proračunske rezerve. Vsi deležniki so bili seznanjeni s potrebnimi dejstvi in okoliščinami in je celo strokovno osebje predhodno podvomilo v možnost izvedbe plačila nakupa predmetne nepremičnine iz proračunske rezerve. Z izvedbo vseh predpisanih dokumentov in soglasij je moč oceniti, da so minister za finance, tedanja ministrica za pravosodje, služba vlade za zakonodajo, Vlada RS in predsednik vlade dr. Robert Golob s svojim ravnanjem kršili določila Zakona o javnih financah, saj so za izvedbo nakupa predmetne nepremičnine nezakonito prerazporedili sredstva iz proračunske postavke 7608.

Nekdanja ministrica z ugotovitvami revizije ni bila seznanjena, kot je pojasnila za STA, se bo na vse očitke iz revizije sistematično odzvala, ko se bo z njimi seznanila. Poročila namreč ni niti prejela niti ni bila v zvezi z njim kontaktirana, čeprav je bila v postopku revidiranja. Zahtevala ga je od ministrice Katič in revizorke, ki pa je po navedbah Švarc Pipan to zahtevo zavrnila s pojasnilom, da ni več zaposlena na ministrstvu. Švarc Pipan je to označila za absurd.

Ugotovitve notranje revizije ne pomenijo, da je vse, kar so so ugotovili, res. Za  vse udeležence velja, da so nedolžni, dokler jim krivda ni dokazana na sodišču. To velja tudi za nekdanjo ministrico dr. Dominiko Švarc Pipan.