Po naših informacijah je zaradi »vse preveč čudnih stvari«, odstopil član poslovodstva, direktor za finance mag. Tomaž Kraškovic. NA železnicah se v tem trenutku dogajajo tektonski finančni premiki. Na vprašanje, ali so njegovemu odstopu res botrovale domnevne »finančne mahinacije v družbi, ki jih ni mogel več prenašati«, nam ni odgovoril, usmeril nas je na piar službo. Kot smo izvedeli, je v igri scenarij za okoli 7.000.000 € višje odhodke. Po grožnji s stavko, s katero so zagrozili strojevodje, so se delavcem, ki opravljajo izmensko delo, že popravile plače z zvišanjem dodatkov. Upor delavcev so zadušili z višjimi nadomestili za potne stroške. Strojevodje so navsezadnje najmočnejša skupina zaposlenih na železnicah. Vsaka njihova grožnja pa je obravnavana smrtno resno, saj glede na moč sindikata lahko zamajejo tudi vodstvo.

Upor in grožnja s stavko

Strojevodje so se tokrat prvič uprli tudi svojemu zastopniku in najmočnejšemu sindikalistu v družbi Silvu Berdajsu. Vroče naj bi bilo na poletnih sindikalnih igrah v Štanjelu, »kjer bi jih Berdajs kmalu skupil. Očitali so mu, da je podkupljen od Mesa, da ščitita drug drugega in da se za svoje zaposlene ne bori. In ker se Mes boji stavke, to je še edino, kar ga ohranja na poziciji generalnega direktorja, je strojevodjem ponudil dodatek,« nam pove eden od udeležencev, ki pripoveduje, »kako iz državne družbe leti denar.«

Strojevodje so si pod patronatom dolgoletnega sindikalista Silva Berdajsa zaradi neenakomernega izmenskega že izborili okoli 15 odstotkov višje nadomestilo potnih stroškov, kot ga imajo ostali zaposleni v družbi.

Takole piše v 5. členu pravilnika, ki določa višino povračil: »Delavcem, ki imajo nastop ali konec izmene po 22.30 ali pred 5.30 ali dela opravljajo na dela proste dneve, na katere se izmena začne ali konča (sobota, nedelja, prazniki), se za prevoz na delo in z dela izplača povračilo v višini 15 % cene motornega bencina 95 oktanov od stalnega ali začasnega prebivališča do mesta nastopa dela.«

Se lahko zgodi, da če se na isti relaciji in ob istem času v službo peljeta strojevodja in tajnica, da je strojevodja upravičen do višjega povračila stroškov? Po grožnji s stavko so jim zvišali dodatek na 25 odstotkov. Strojevodje, ki prejmejo nekaj več kot 2000 evrov bruto plače, bodo po novem prejeli še 160 evrov bruto dodatka na mesec, ostali poklici (prometniki, premikači, vlakovodje, izvršilna služba) pa malo manj. »Na ta način s potnimi stroški dvigujejo plačo. Kje je Furs,« se sprašujejo naši sogovorniki. »Sistem je tako nepregleden in zamegljen, da ga je težko razumeti. Blizu kriminala.«

Podoben scenarij nagrajevanja delavcev za prihod na delo poznamo iz Grčije, ki so jo na koncu doleteli ukrepi trojke.

Povprečna plača na železnicah je bila lani 3131 €. V Letnem poročilu 2023 je zabeležen strošek za plače v višini dobrih 205.000.000 €. Z železnic so nam na vprašanje o povišicah odgovorili, da so se plače v skupini v letu 2024 dvignile za 2,6 %. Da se nov dvig plač ne predvideva, »lahko pa se bodo usklajevali količniki za določene poklice, ki so pod minimalno plačo.«

A Silvo Berdajs nam je povedal, da po praznikih sledi prenova plačnega sistema z novo notranjo organiziranostjo in sistemizacijo kadrov. Da se je res širilo nezadovoljstvo med strojevodji, a so ga umirili z dvigom dodatkov. Tako naj bi za plače po novem šlo še dodatnih 7.000.000 evrov. Še dobrih 6.000.000 evrov so lani izplačali poslovno uspešnost. Vsak od več kot 7000 zaposlenih pa je prejel tudi 2.300,00 evrov regresa – na ravni skupine skupaj je bilo izplačanih več kot 16.000.000 €.

Poleg tega pa so člani organov vodenja in organov nadzora Slovenskih železnic in hčerinskih družb z Zavarovalnico Triglav sklenili pogodbo o zavarovanju odgovornosti za 190.743 evrov v primeru škode, ki nastane družbi kot posledica kršitve nalog članov vodenja. Kot so nam pojasnili, »ni pa nobena odgovorna oseba SŽ trenutno v kazenskem postopku.«

Plačni rekorder je …

Železnice, ki so v 100-odstotni lasti države, so finančna meka za odpadnike političnih strank in sindikalne prvoborce. Med plačnimi rekorderji na železnicah prednjači prvi med sindikalisti Silvo Berdajs. V 43 letih kariere je »preživel« več kot 13 direktorjev. Tesno diha za vrat tudi Dušanu Mesu, ki je na čelu železnic od 2012, Golobova vlada pa mu je konec lanskega leta podelila nov mandat. V kateri koli družbi je na vodilnem položaju Dušan Mes, je njegov nadzornik Silvo Berdajs.

Skupina SŽ: Dušan Mes – generalni direktor, Silvo Berdajs – nadzornik

SŽ-ŽGP: Dušan Mes – namestnik predsednika nadzornega sveta, Silvo Berdajs – član NS (od 14. 11. 2019 – 14. 11. 2023)

SŽ-EP: Dušan Mes – predsednik NS, Silvo Berdajs – član NS

Poglejmo še njune zaslužke: Mes kot predsednik uprave SŽ zasluži 145.766 evrov bruto na leto - 74.285 evrov neto. Funkcije v nadzornih svetih mu nanesejo še 43.771 evrov bruto oziroma 31.371 evrov neto/leto.

Silvo Berdajs je kot nadzornik lani zaslužil 64.834 bruto/leto ali 46.801 evro neto/leto. Vsak mesec samo z nadzorniškimi funkcijami dobi 3900 evrov neto, kar je skoraj trikratnik povprečne plače (SURS: 1.495,23 €). Berdajs prejema tudi redno plačo, vendar je od leta 2013 podatek o tem skrit (takrat je na SŽ-Vit zaslužil 6453 evrov bruto/mesec). Skoraj 30 let deluje kot predsednik sveta delavcev kapitalsko povezanih družb, kar naj bi mu prineslo okoli 8000 evrov bruto na mesec. Sam nam je potrdil, da prejme 4200 evrov neto. Prav tako nam je potrdil, da od drugih sindikatov dobi še 900 evrov za pogajanje z generalnim direktorjem. Z okoli 160.000 € bruto letnega prihodka je kmalu za generalnim direktorjem. 

Pripada mu tudi službeno vozilo v vrednosti do 50.000 evrov. Ko se bo naveličal službe, pa ga čaka še 12 plač odpravnine - to nam je potrdil Berdajs. 

Troživkarstvo, ko je hkrati vodja in nadzornik, vzbuja pomisleke o konfliktu interesov. Berdajs je tudi sekretar sindikata strojevodij. Temu na podlagi podatkov Ebonitete rastejo prihodki – za lansko leto dobrih 800.000 €. Sindikat je tudi lastnik več počitniških hišic ali stanovanj v Podčetrtku, Zrečah, Moravcih in Mostecu.

In kaj ob vsem tem pravi država, ki je preko SDH stoodstotna lastnica Slovenskih železnic, storitev za državo pa se bo po dvigu plač še dvignila. Država je samo za opravljanje gospodarskih javnih služb prevoza potnikov in vzdrževanja infrastrukture železnicam od leta 2012 nakazala več kot 2 milijardi evrov. SDH konkretnih navedb, ki se nanašajo na organe družbe SŽ in njenih hčerinskih družb, »ne more komentirati. Vse posle družbe SŽ vodi samostojno in neodvisno njena uprava, ta nadzor uprave in poslovanja družbe pa je samostojno in neodvisno odgovoren njen nadzorni svet. SDH se v kakršne koli poslovne odločitve niti ne more niti ne sme vpletati oziroma nanje vplivati.« Odgovore, da za področje železnic niso pristojni oni, ampak je njihov upravljavec SDH, smo prejeli tudi od ministrstev za finance (MF) in infrastrukturo (MZI).

Iz železnic medtem odgovarjajo, da MZI in MF oziroma vlada niso podpisniki kolektivne pogodbe, in da so vsa dogovarjana glede plač vedno v skladu s poslovnim izidom skupine SŽ.

Računsko sodišče je družbo nazadnje pregledovalo pred desetimi leti, ko so odkrili napake pri izplačilu plač vodstvenim kadrom in poslovanje po domače mimo postopkov javnega naročanja, državi pa so zaračunavali višje stroške od dejanskih. Zaradi pomanjkljivega nadzora se je del denarja, ki ga država nakazuje SŽ, nekontrolirano prelival po poslovnem sistemu družbe. Na ta način se je denar stekal tudi v družbe, ki jih obvladujejo glavni sindikalisti na železnicah. Medtem ko naši sogovorniki trdijo, da podobna praksa obstaja še danes, pa revizorji družbo puščajo ob strani.

Družinsko podjetje s političnim predznakom

V 43 letih, kolikor je na železnicah zaposlen vplivni sindikalist Silvo Berdajs, so železnice postale tudi družinski bazen za zaposlovanje sorodnikov in prijateljev. Poleg bivše žene Vesne Ritlop, ki kot delavska direktorica v družbi SŽ-ŽIP prejema 68 % od osnove SŽ, kar za leto 2023 znaša 6989 € bruto na mesec + uporaba službenega vozila v vrednosti do 50.000 €, je tam zaposlil tudi sina Miha Berdajsa. Hitro je napredoval po lestvici vse do mesta koordinatorja, za katerega se zahteva visoka izobrazba, sam pa je po poklicu mizar. Berdajs mlajši je bil že obravnavan zaradi spornega poslovanja s podjetji, ki bogato poslujejo z železnicami. A vodstvo nam na vprašanje, ali so zoper njega uvedli tudi kakšne sankcije, odgovarja skopo: »Zaradi varstva osebnih podatkov kakršnih koli postopkov v zvezi z zaposlenimi ne komentiramo.« Neuradno pa smo izvedeli, da naj bi prejel opomin pred odpovedjo.

Prijava naj bi bila vložena tudi zoper generalnega direktorja Dušana Mesa, in sicer zaradi šikaniranja in mobinga. Na vprašanje o tem še nismo prejeli odgovora.

Dvanajst plač odpravnine

Poleg Berdajsove družine je na železnicah že izpolnil pogoje za upokojitev stric nekdanje žene Jože Pavšek, ki šteje že čez 70 let. Pavšek je direktorsko mesto v ŽIP zamenjal z nečakinjo, vendar je po naših informacijah ohranil plačo, zdaj pa jo nadzira za 4.769 € neto. Skupaj z Berdajsom je nadzornik v družbi SŽ, kamor je bil ponovno imenovan lani jeseni. To pa mu na leto nanese še 10.178 € neto. Čeprav Berdajs in Pavšek izpolnjujeta pogoje za upokojitev, pa ju je zaobšel program presežnih delavcev, ki so se morali dejansko upokojiti. Tudi njega ob koncu kariere čaka 12 plač odpravnine. Podobne družinske povezave so tudi v drugih hčerinskih družbah.

Stroka odhaja, politika ostaja

Nadzorni svet je pred prazniki odpoklical tudi direktorico Tovornega prometa Melito Rozman Dacar, ki prav tako zapušča družbo. O tem, da jo želi generalni direktor Dušan Mes zamenjati, se je že nekaj časa špekuliralo, kljub temu da je za leto 2023 prijela laskavo priznanje logist leta, ker je s svojim delom in inovativnim pristopom dosegla izjemne dosežke na področju logistike in oskrbovalnih verig. Tako osebo, ki je dobitnica nagrad na menedžerskem področju in dosega super rezultate, bi si podjetje moralo želeti, ne pa da jo odganja, pripovedujejo zaposleni. Obstaja celo verjetnost, da odhaja na Petrol, ki je velik poslovni partner železnic. Rozman Dacar je na tej poziciji mesečno prejemala 10.135 evrov bruto plače, ob odhodu bo prejela tri osnovne mesečne plače. Hkrati je tudi direktorica SŽ EP Logistika.

Z vodstvene funkcije direktorja Ferspeda so odpoklicali Deana Peršića oziroma je »bil prisiljen sam dati odstop«, ker naj bi »naredil neko štalo, menda je bilo veliko denarja v igri.« Uradnega odgovora o njegovem odstopu še nismo prejeli. Je pa Fersped podjetje za mednarodno špedicijo in je v 100-odstotni lasti SŽ. Od železnic in njenih hčerinski družb je v petih letih prejel okoli 45 milijonov evrov. Fersped je pred sedmimi leti kupil družbo VV-Log, generalnemu direktorju Mesu pa so ob nakupu očitali predrago kupnino. Tudi direktor VV-Log je Dušan Peršič. Erar pokaže, da je VV-Log v štirih letih od železnic prejel že 45 milijonov evrov.

Po naših informacijah se je na železnicah pripravljal tudi odstrel Darje Kocjan, direktorice potniškega prometa, »ker nasprotuje malverzacijam,« a se jo zaradi povezave z ministrico Alenko Bratušek, s katero sta bili nekoč sodelavki, menda ne upajo kar tako odsloviti. »Zaradi dobrih odnosov z Bratuškovo niso čisto prepričani, če jo lahko umaknejo brez posledic,« izvemo od vira.

Medtem ko se vrši čistka strokovnih kadrov, pa so stolčki političnih prebežnikov varni. Ne samo nepotizem, državne železnice so vrsto let ena najbolj želenih služb, kamor politika nastavlja svoje kadre za nagrado ali ko odslužijo političnim interesom. Politika pa prek teh imenovanj pridobiva nadzor nad velikimi posli in neposreden dostop do denarnih tokov, ki se pretakajo od države prek železnic do njihovih hčerinskih družb.

V poslovodstvo železnic je bil na začetku leta imenovan odvetnik Gorazd Podbevšek iz kroga podpredsednika vlade in podpredsednika Svobode Klemna Boštjančiča. Po korupcijski aferi se je na direktorsko mesto zavihtela odstopljena ministrica Sanja Ajanović Hovnik, ki je poleti sicer izstopila iz Svobode, do takrat pa je bila njena glavna finančna podpornica.

V nadzorni svet Infrastrukture je Golobova vlada postavila Golobovo nekdanjo sodelavko iz Gen-I Tjašo Ribič in zvestega sopotnika infrastrukturne ministrice Alenke Bratušek Jerneja Pavliča.

Svojo moč na železnicah je leta krepila tudi Janševa SDS. Tako je ena od predstavnic poslovodstva delavska direktorica Nina Avbelj Lekić, vidna članica SDS. Za časa Janševe vlade je bil predsednik nadzornikov SŽ Aleksander Mervar, direktor Elesa, podpredsednik pa Janšev odvetnik Franci Matoz. V nadzornem svetu Infrastrukture je bila za časa Janševe vlade Urška Grmek, vodja kabineta v mandatu finančnega ministra Andreja Širclja. Z njo je delil mesto Matjaž Trontelj, nekdanji izvršni direktor Vzajemne in član izvršilnega odbora NSi in njen kandidat za ministra za zdravstvo. Svetovalec upravi Slovenskih železnic je postal državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Aleš Mihelič. Boštjan Rigler, ki je bil na ministrstvu Zvonka Černača zadolžen za načrtovanje in vodenje investicij, je prišel v železniško gradbeno podjetje ŽGP. Na železnicah je tudi nekdanji Janšev notranji minister Dragutin Mate.

Pomočnik generalnega direktorja je vidni član SD Miha Butara. 

Po koncu vladavine Mira Cerarja je v železnicah pristal tudi tiskovni predstavnik poslanske skupine SMC Rok Kunej. Tam je končal tudi Cerarjev odstopljeni minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Jožef Petrovič.