Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh je z javnim naročilom kupila 13.000 prenosnih računalnikov v vrednosti šest milijonov evrov.

Šestmiljonski posel so si razdelila štiri podjetja. Gre za podjetja Lancom, Unistar, Gambit Trade in Acord-92. Ministrstvo za digitalno preobrazbo je posel enakovredno porazdelilo med  štiri ponudnike, da nihče ne bi podvomil v favoriziranje enega. Vsakemu je namenilo 1,6 miljona evrov za 3250 prenosnikov.

Razkorak med ministrico in njenim piarjem

Na ministrstvu za digitalno preobrazbo pojasnjujejo, da so računalniki namenjeni opremljanju vrtcev in osnovnih šol. »Nakup računalnikov je bil opravljen za namen delovanja mehanizma za brezplačno izposojo računalnikov MIRO, ki je bil uveden namesto digitalnih bonov v noveli Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, ter opremljanje vrtcev in osnovnih šol, kjer sodelujemo z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje in Zavodom RS za šolstvo.« Ministrica Emilija Stojmenova Duh pa nam je v telefonskem pogovoru še zagotovila, da s tem nakupom »izpolnjujemo zaveze iz zakona o digitalni vključenosti«. Dodala je, da gre predvsem za otroke s socialnega roba. Ti naj bi bili prejemniki računalnikov.

Če natančno preberemo zakon o digitalni vključenosti, ki ga omenja ministrica Stojmenova Duh, so v ciljni skupini zapisani otroci, dijaki, študenti, šele nato učitelji in znanstveni delavci, visokošolski delavci, delovno aktivni in neaktivni odrasli, upokojenci in nazadnje invalidi.

V 9. členu zakona je kot eden ključnih zahtev zapisan še socialni status, torej višina dohodka.

Gre torej pri nakupu 13.000 prenosnikov za potrebe šol in vrtcev ali bodo prenosniki namenjeni za domačo uporabo otrok s socialnega roba?

Z istega ministrstva smo prejeli kar dva različna odgovora! Tako še vedno ostaja nedorečeno, kdo bo dobil računalnike - šole in vrtci, kot trdijo na ministrstvu, ali otroci s slabšega socialno-ekonomskega okolja, kot trdi ministrica?

Zato smo poskusili priti stvari do dna na ministrstvu za izobraževanje, kjer bi že morali kaj vedeti o tem, ali bodo prejeli šest milijonov evrov vredne računalnike, a odgovora še nismo prejeli. »V sredo sem imela sestanek na ministrstvu na to temo, zadeva se jim je zdela super, ker se zavedajo, da jim manjka oprema,« pa nam je dogovarjanje med njo in šolskim resorjem potrdila kar sama ministrica Stojmenova Duh. Na vprašanje, ali ima v rokah tudi že podpisan dokument, da bo šolsko ministrstvo sprejelo te računalnike, pa je odvrnila, da ne. Medtem pa naši viri na ministrstvu Darja Felde trdijo, da o prejemu več tisoč prenosnikov še razmišljajo.

Kupili mačka v žaklju?

Če malce bolj premeljemo odgovore ministrstva za digitalno preobrazbo, se porodi vprašanje o dejanski nujnosti računalnikov v vrtcih. Delovanje javne mreže vrtcev urejajo občine in tudi poskrbijo za njihovo opremo. Ravnateljice, tajnice in računovodkinje v vzgojno izobraževalnih ustanovah potrebujejo zmogljive računalnike, ki lahko obdelajo in shranijo velike količine podatkov. Ministrstvo za digitalno preobrazbo pa je z razpisom naročilo 13.000 povprečnih, če ne slabših in cenovno bolj ugodnih prenosnih računalnikov, neprimernih za resno delo, kot so nam nazorno razložili računalniški strokovnjaki. Procesorji so starejši, grafične kartice slabše. Cena posameznega prenosnika z davkom pa je bila manj kot 500 evrov.

Ministrico smo v nadaljevanju pogovora seznanili z odgovorom njene službe za odnose z javnostmi, da bodo prenosniki očitno romali tudi v vrtce, in jo ob tem pobarali, za kakšne namene jih bodo uporabljali, pa nam je postregla z odgovorom, »da vzgojiteljice potrebujejo računalnike, saj da se v ljubljanskem vrtcu Jelka lepo povezujejo z babicami in dedki, sodelujejo tudi s šolami v Indiji in na Poljskem.«

S tem presenetljivim odgovorom je ministrica povsem povozila prvotno navedbo, da je podlaga za nakup prenosnikov v zakonu o digitalni vključenosti. V njem pa vzgojiteljice ali drugi profili zaposlenih v vrtcih sploh niso omenjeni v nobeni od kategorij.

Šolam lani 2 milijona za računalnike

Postavlja se vprašanje, kam bodo na ministrstvu podtaknili 13.000 nižje cenovnih prenosnikov, da upravičijo neracionalno porabo davkoplačevalskih sredstev?! Osnovne šole so z računalniki množično opremili v času covida-19. Kot so nam zagotovili nekdanji zaposleni na ministrstvu za izobraževanje, so v času covida-19 vse šole dobile potrebno opremo. Vsaka učiteljica je tako morala imeti svoj računalnik. Verjetno pa je jasno, da bodo ves čas zatrjevali, da potrebujejo novo opremo. Še toliko bolj je neverjetno, da ministrstvo nabavlja računalnike zgolj eno leto zatem, ko so šolam razdelili dva milijona evrov za računalniško opremo. In to nam potrdi kar  ministrica Emilija Stojmenova Duh sama.

Obtičali v depoju

Podatki iz leta 2020 kažejo, da je v najhujšem obdobju covida-19 po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport računalnike zaradi socialnih okoliščin potrebovalo 3700 učencev in dijakov. Računalnike so zagotavljali v društvu Duh časa, podarjali so jih posamezniki, dobrodelne organizacije in tudi računalniška podjetja. Slovenija se je v obdobju največje zdravstvene krize zares izkazala. Zato se ob tem dejstvu upravičeno lahko vprašamo: če 3700 otrok še danes ne bi imelo računalnika in bi jim ga zato podarilo ministrsvo, kaj pa bodo potem naredili s preostalimi 9.300 prenosniki?

Ker na ministrstvu ne znajo upravičiti porabe nakupa prenosnikov za šest milijonov evrov davkoplačevalskih sredstev, zapišejo, »da so z opremo podprli tudi prizadete v poplavah (123. člen Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP)).«  Od poplav sta minila že dobra dva meseca, ministrstvo pa prenosnikov sploh še nima! Od 13.000 so jih prejeli le 39 in še ti so ta trenutek v priročnem skladišču na Langusovi 4, v prostorih MDP. Koga torej zavajajo? Zakaj prenosnikov še vedno nimajo tisti, ki jih potrebujejo?

Ministrico postavili na laž

Z ministrstva za vzgojo in izobrževanje pa so nam na dodatno vprašanje, ali bodo prevzeli 13.000 računalnikov ministrstva za digitalno preobrazbo, ki so jih naročili in plačali, odgovorili, da ponudbe nimajo: »Predstavniki Ministrstva za vzgojo in izobraževanje so se prejšnji teden srečali s predstavniki Ministrstva za digitalno preobrazbo, kjer jim je bila predstavljena tudi ideja o prevzemu pri njih razpoložljive računalniške opreme za potrebe v vzgoji in izobraževanju. Uradne ponudbe oziroma predloga na ministrstvo še nismo prejeli. Ko bomo ponudbo prejeli in zadevo temeljito preučili – namen in ustreznost opreme, bomo sprejeli odločitev, ali oziroma kako bi se dalo opremo uporabiti na področju vzgoje in izobraževanja.«

Mesec s figo v žepu

Po naših zanesljivih informacijah je pred objavo razpisa za nabavo račnalnikov na vladi obstajal dogovor, da minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec pripravi prednostne skupine za prejem prenosnikov. Ena od prednostnih skupin iz zakona o digitalni vključenosti so tudi starejši.

A minister za delo Luka Mesec svojega dela ni opravil. V koaliciji namreč vre, Levica in Svoboda sta na različnih bregovih glede več vprašanj. Na ministrstvu so zato tudi naročili nezahtevne, preproste in cenejše prenosnike, da bi opismenjevali starejše. Zdaj je naročilo za prenosnike padlo na pleča ministrstva za digitalno preobrazbo, a naši viri vztrajajo, da so se z nakupom strinjali tudi v Levici. Zaradi razkola, ki je nastal, je ministrica pritisnila na ministra za izobraževanje, znanost in šport Darja Feldo, saj naj bi šolniki ves čas tožili, da nimajo zadostne in primerne opreme. Šole pa so, kot že zapisano, lani prejele zajetna sredstva za računalnike, pred tem pa leta 2020 še bogato računalniško opremo. Če zdaj trdijo, da je nimajo, bi moralo ministrstvo nemudoma uvesti nadzor nad tem, kam je izginila!

Kdo vse odpira šampanjce

Vlada tenutno išče rešitev, kako upravičiti vprašljivo porabo šestih milijonov evrov davkoplačevalskega denarja, ki so jo razdelili med štiri ponudnike. Medtem ko računalniški giganti odpirajo šampanjce, pa so v poplavljenih Strugah, Lučah, Braslovčah ljudje še kar brez strehe nad glavo. Ko povsod stiskajo pasove zaradi finančne luknje v državnem proračunu, pa se je državna pipica najbolj odprla za podjetje Acord -92, ki se lahko veseli 1,6-milijonskega posla. Gre za podjetje, ki se sicer ukvarja s finančnimi, tehničnimi in poslovnimi storitvami, njegovi ustanovitelji pa so gradbinci. V zadnjih dveh letih podjetju cvetijo posli z državo. Naključje? Ostali trije ponudniki z državo poslujejo že leta.

V poslu z računalniki, ki ga bomo finančno pokrili davkoplačevalci, je tako še veliko nedorečenega. Še en modus operandi vlade, ki z nepremišljenimi potezami zgublja zaupanje državljanov. Tudi če je ministrstvo v nakup pognala plemenita namera z mislijo na starejše, ki bi jim razdelili ali posodili 13.000 prenosnikov, bi bilo glede na ogroženost starejših, resnost in nevzdržnost stanja v domovih za starostnike in tempirano bombo v bolnišnicah morebiti bolj modro razmišljati o prekvalifikaciji 13 tisoč oskrbovalk ali medicinskih sester. 

Ministrica, ki vztraja pri šestmilijonskem razpisu, bi lahko z ministrom Mescem, ki ima pod svojim resornim dežnikom tudi skrb za socialno pravičnost, socialno varnost, socialno izključenost in varstvo starejših, našla skupni imenovalec za starejše. Ker mnogi starostniki v tej državi nimajo urejene niti osnovne oskrbe, kaj šele, da bi razmišljali o digitalizaciji. Najprej je potrebno poskrbeti za njihovo blagostanje, človeka dostojno in varno starost, šele po tem, ko bodo dosegli zavidljiv prag zdravstvene oskrbe, pa lahko pride na vrsto tudi digitalno opismenjevanje. Prioriteta bi morali biti kakovostni pogoji za zdravo dolgoživost vseh, ne le izbranih!