Če država ne bo našla hitre rešitve za odstranitev nevarnega mulja in uredila zdravstvene problematike strupom izpostavljenega prebivalstva, Prevaljčan Peter Slanič s somišljeniki razmišlja o terjanju odškodnin. Župan dr. Peter Tasič pa bo rešitve iskal sam na stroške države.

Manj kot 60 evrov stane testiranje krvi na kadmij, svinec in cink, težke kovine, s katerimi je zasičen mulj v Prevaljah (v enem od ljubljanskih laboratorijev je cena vseh treh testiranj 58 evrov). Na najbolj ogroženem mestu na Poljani, na meji z Mežico, je kar 25.000 kubičnih metrov nevarnega mulja. To količino onesnažene zemlje s kar 17-krat preseženo mejno vrednostjo cinka, 23-krat preseženo količino rakotvornega kadmija in prav tako rakotvornega svinca, ki ga je v zemljini za 20-krat preveč, bi moralo odpeljati več kot sto tovornjakov. Prebivalcev Prevalj je po zadnjem popisu iz leta 2019 okoli 4600, država pa bi za analizo njihove krvne slike odštela največ 276 tisoč evrov, oziroma znatno manj glede na znano dejstvo, da bodo mlajše otroke tako ali tako povabili na odvzem krvi v okviru sanacijskih ukrepov. Če pa bi testiranje na rakotvorne snovi razširili na vse Korošce, bi cena pregledov znašala dobrih 4,2 milijona evrov. Še vedno kar dobra dva milijona manj, kot je denimo potraten nakup računalnikov ministrstva za digitalno preobrazbo, za katere še vedno ni jasno, kdo in kdaj jih bo sploh prevzel v uporabo.

NIJZ ne vidi smisla v testiranju odraslih

»Pripravljamo pobudo za monitoring tudi odraslih prebivalcev,« je na vprašanje, ali bo občina pobudnik preventivnih zdravstvenih ukrepov za prebivalce Prevalj, odgovoril tamkajšnji župan dr. Matic Tasič. »Meža je v poplavah 4. avgusta prinesla ogromne količine onesnaženega mulja z večkrat preseženo vsebnostjo svinca, kadmija in cinka. Zelo zaskrbljujoče je, da se je že pri odraslih ljudeh pokazala presežena vrednost težkih kovin v krvi, kako je šele pri otrocih?!« se sprašuje župan, ki je kot predstavnik občine naročil analize mulja pri pristojnih institucijah, alarmantni izsledki raziskave pa ga vzpodbujajo k pritiskom na državo, da je potrebno nevaren odpadek takoj odstraniti in prebivalce ustrezno zaščititi.

»Nimamo informacij o visokih vsebnostih svinca pri odraslih, občasni testi, ki jih poznamo, pa so bili skoraj vedno nižji od referenčne vrednosti, ki jo navajajo laboratoriji (30 µg/l). Smo pa redno testirali populacijo mlajših otrok. Vsako leto otroke od 24 do 48 mesecev in prav to skupino smo povabili na odvzem vzorcev krvi in to iz vseh petih občin vzdolž toka reke Meže,« pravijo na NIJZ, kjer so z odvzemi že začeli. Otroci naj bi bili tako neke vrste lakmusov papir tudi za nadaljnje postopanje. »V kolikor bi tukaj ugotovili visoke vrednosti, bi bile smiselne preiskave tudi v populaciji odraslih,« so trenutno do tegob odrasle populacije distancirani na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer zanikajo možnost, da bi vlada spodbujala izvedbo testiranja krvi tudi za starejše prebivalce z ogroženega območja. Obenem priznavajo, da je mulj strupen in bi ga bilo zaradi nevarnosti potrebno čimprej ustrezno odstraniti. V vmesnem času pa bi morali pristojni, še dodajajo na NIJZ, poskrbeti za »začasne ukrepe za preprečevanje dvigovanja prahu iz teh kupov (npr. prekrivanje) in opozarjanje prebivalcev, da ne hodijo na ta območja in ne rokujejo s tem materialom. Mulj kot tak še ne predstavlja tveganja za zdravje. Lahko ga predstavlja, če pride do izpostavljenosti. Predvsem, kadar ga užijemo ali vdihnemo v obliki drobnega prahu. Lahko bi rekli, da na srečo delovanje pri tovrstni izpostavljenosti ni akutno, ampak mora biti izpostavljenost nekoliko daljša.«

A od poplav je že 97 dni, nekateri so z muljem od vsega začetka rokovali tudi z golimi rokami, koliko njegovega prahu pa so se nadihali med čiščenjem domov, cest in polj, pa tudi v času njegovega odlaganja, ko so težki tovornjaki v vetrovnem vremenu ob Mežo dovažali grmade rakotvornih naplavin, si lahko le mislimo. Zato nasvet, naj se domačini »v največji meri izogibajo materialu in prahu, ki se dviguje,« ne pade na plodna tla. Edina rešitev pred karcinogenimi snovmi v prahu je potemtakem neprestano nošenje mask, pa še to najverjetneje ne povsem navadnih, s katerimi smo se masovno varovali med epidemijo koronavirusa.

Obtičal pred zaprtimi vrati

Za izboljšanje zdravja in s tem višje kakovosti življenja je v ospredje stopil Peter Slanič, ki se po 23 letih bivanja drugod vrača v rodne Prevalje. Zadnje tri mesece, ko se je ubadal s posledicami poplavnih ujm na svojem domu, je začutil zdravstvene spremembe, osebna zdravnica pa ga je napotila na odvzem krvi. Rezultati so bili osupljivi, ima povečane vrednosti cinka, rakotvorni kovini kadmij in svinec pa sta na meji dopustnega. Po le treh mesecih bivanja na Koroškem! Da so nevarni delci v njegovo kri zašli z vdihovanjem strupenega prahu, ki se dviga in raznaša po dolini iz odloženega mulja, mu je, kot je povedal v prispevku V krvi Prevaljčana rakotvorni delci iz mulja, zagotovila tudi njegova zdravnica. Prvi primer samotestiranja krvi pri odraslem prebivalcu Prevalj, ki je pokazal povečane in presežne vrednosti težkih kovin v krvi, je sprožil samozavedanje pri številnih Korošcih, ali bo država ob vsem nesmiselnem trošenju javnega denarja v zadnjih mesecih omogočila tudi odraslim prebivalcem degradiranega območja testiranje krvi in na podlagi znanih rezultatov tudi ustrezno zdravljenje, predvsem pa hitro in učinkovito očiščenje poplavljenega območja vseh nanešenih strupov in rakotvornih snovi. Slanič, ki zadnji mesec trka na vrata zdravstvenih institucij in ministrstev, še ni prejel zadovoljivega odgovora, kako naj se težkih kovin znebi in kaj lahko sam naredi v prihodnje.

V skrbi za svoje in zdravje njegovih rojakov, nenazadnje pa tudi v izpolnjevanju postulatov pravne države, ki pravico do zdravega okolja in vode zagotavljajo v Ustavi, razmišlja tudi o odškodninski tožbi. »Če država ne misli ukrepati v doglednem času, potem razmišljam, da s somišljeniki vzamemo stvari v svoje roke in s pravnimi sredstvi poskušamo doseči osnovno človekovo pravice do čistega okolja in vode. Med drugim tudi s skupinsko tožbo države. Si pa tega ne želim, želim si da je v tej državi še tako stanje, da prevlada zdrav razumem. Če ljudje stopimo skupaj, lahko premikamo gore, premaknemo lahko tudi Peco,« s pogledom zaobjame mogočno goro, ki se pne nad poljem strupenega mulja.

Župan bo sam iskal rešitev

Pogled s centra na zapostavljeno Koroško je milo rečeno podcenjujoč, saj se država opira na razmere pred poplavami, ko je bila pokrajina izpostavljena težki industriji železa ter pridobivanju svinčene in cinkove rude. A župan Tasič vztraja: »Na Prevaljah pred poplavami ni bilo presežene koncentracije težkih kovin v zemljini, sedaj pa imamo velike količine tega nevarnega odpadka, ne vemo pa, kaj je ostalo v zemljini po vrtovih in zelenici, ki je bila poplavljena. V zadnjem mesecu nismo dobili nobene konkretne rešitve za ta nevarni odpadek,« se zaman ozira po pomoč k odločevalcem.

Čeprav ostaja bojazen, da bo del mulja, ki naj po zagotovilih ministrstva za okolje ne bi bil nevaren, ostal ob bregovih rek, ali pa ga bodo po odstranitvi strupenih elementov namenili za gradnjo infrastrukturnih objektov, pa v rezultatih analiz, ki jih je naročila občina, »nismo zaznali mulja, ki bi bil primeren za gradbene namene, vsaj ne v naši občini.« Župan nima podatkov, da bi imela vlada pripravljen resnejši strateški načrt za reševanje pokrajine iz primeža rakotvornih kovin, pred dobrim tednom so šele objavili javno naročilo za odvoz nevarnega mulja v tujino. »Zahtevamo in pričakujemo takojšnjo odstranitev naplavljenega nevarnega mulja in ostalih naplavin, če ne, bomo rešitev iskali sami na stroške države,« je odločen župan Tasič, ki ne bo dopustil, da bi degradirana območja ostala pozabljena in nevarna za življenje. Na vprašanje, ali je torej bivanje v okolju, prežetem z zemljino, prahom in onesnaženo vodo, na dolgi rok sploh še varno, in, ali je pričakovati, da se bo obolevnost zaradi strupenih elementov, prisotnih v mulju, na tem območju še povečevala, na NIJZ odgovarjajo, da »težko govorimo o obolevnosti, saj ima svinec zelo različne vplive na zdravje, v različnih življenjskih območjih. Vpliva na različne organe, največkrat deluje kronično. Ob zdajšnji kronični izpostavljenosti so učinki manj očitni, kot so bili v preteklosti, ko so bili predvsem rudarji močno izpostavljeni in so se pojavljali akutni vplivi na zdravje in je bila v Črni na Koroškem tudi bolnišnica. Vemo pa, da svinec na daljše obdobje lahko precej škodi zdravju in so zato na mestu ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti.« Ob tem pa povsem pozabljajo na kar 23-krat presežene vrednosti kadmija, ki po klasifikaciji Mednarodne agencije za raziskovanje raka spada v prvo kategorijo rakotvornih snovi.

Priložnost za ureditev zastaranih zadev

Ker se je kakovost okolja v Zgornji Mežiški dolini s poplavami absolutno poslabšala, bo NIJZ ponovil ukrepe iz leta 2007, ko so začeli s testiranji krvi najmlajših in izvajali ukrepe za zmanjšanje prašenja z menjavo zemljine, mivke ter spiranjem površin. Še pred petimi leti, po desetletju sanacije Mežiške doline, je imel preveč svinca v krvi še vedno vsak šesti triletnik. S svincem so bila še vedno prežeta tla otroških igrišč. Tveganje sta predstavljala tudi kadmij in cink.

Poplave so večino izvedenih ukrepov izničile, onesnažen material pa se je pojavil na novih lokacijah, tudi v neposredni bližini bivališč na območju vseh petih občin v dolini, Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem in Dravograd. Kakšni bodo torej rezultati po naravni katastrofi? Za sanacijo onesnaženih zemljin je v državnem načrtu predvidenih 641 milijonov evrov, od skupno 9,9 milijarde evrov težke ocene popoplavne obnove. Kdaj se bodo prebivalci znebili rakotvornega mulja in kdaj bo življenje za otroke in odrasle v zibelki koroškega rudarstva količkaj varno, smo vprašali tudi poslanca vladajoče stranke Gibanja Svoboda Dušana Stojanoviča, ki kot domačin problematiko deprimiranega območja pozna iz prve roke. V naslednjih šestih mesecih naj bi našli trajno rešitev za strupeni mulj, nam je povedal Korošec. Z dvema poslanskima pobudama je, kot je poudaril, ne samo »pridobil podporo za nadaljevanje financiranja mokrega čiščenja ter v dogovoru z ministrom s tem zagotovil sredstva za izvajanje programa preventivnega čiščenja okolja ter nadaljevanja ukrepov, ki jih je že v preteklem programu sanacije težkih kovin opredelil NIJZ,« ampak tudi sprožil aktivnosti na področju reševanja zdravstvene in okoljske problematike na prizadetih območjih, vključno z monitoringom svinca v krvi otrok, zdravstvene preglede s svetovanjem pri otrocih in družinah, kjer je bilo ugotovljeno povečano tveganje za zdravje, vzorčenje tal na izbranih mestih, laboratorijske analize tal in rastlin, izdelave ocen tveganja za zdravje.

Snemalec: Matej Krže, Montažer: Jure Mis

»Menim, da bi navedeni ukrepi lahko predstavljali uvod v dolgoročni program sanacije, kjer bo potrebno obnoviti infrastrukturo, pri tem pa ukrepe izvajati v smeri, da bodo dolgoročno preprečevali izpostavljenost svincu – uporaba neonesnaženih gradbenih materialov, intaktne gradnje cest brez prašnih bankin, ureditve čistih tal za vrtnarjenje in igro otrok, varna odstranitev odpadkov. Sam torej bdim nad tem, da bo v Zakonu o obnovi in razvoju problem ustrezno naslovljen in za sanacijo opredeljena tudi finančna sredstva,« je še povedal poslanec, ki v učinkovitem pristopu k sanaciji vidi tudi »priložnost za ureditev stvari, ki bi morale biti urejene že davno prej.«