Kdo so evropski poslanci in o čem odločajo? Na ti dve vprašanji nihče izmed naključno vprašanih ni imel odgovora. Pogumni posamezniki so vsaj poskušali nekaj povedati, veliko pa jih, ko so izvedeli, kaj sprašujemo, sploh ni hotelo sodelovati.

Franc Bogovič, dr. Milan Brglez, dr. Klemen Grošelj, Irena Joveva, Ljudmila Novak, Matjaž Nemec, Romana Tomc, dr. Milan Zver so slovenski evropski poslanci, ki se jim izteka mandat. V slovenskih medijih se ne pojavljajo pogosto, paradoks je, da nekateri kljub temu visoko kotirajo na lestvicah priljubljenosti.

Novinar: Žiga Fabjan, Video in montaža: Matej Krže 

Afere, privilegiji in lobiranje

O čem odločajo, naši anketiranci niso vedeli. Je pa nepoznavanje razumljivo. Slovencev te volitve ne zanimajo. Leta 2019 se je evropskih volitev udeležilo le 28,9 % volilnih upravičencev, slabši sta bili še Češka in Slovaška. In kako uspešni, aktivni in vplivni so slovenski evropski poslanci? Na raziskovalni platformi EU- metrix so pripravili seznam najvplivnejših poslancev in poslank Evropskega parlamenta. Med 100 najvplivnejšimi ni slovenskega imena. Kot so zapisali na platformi, je vpliv Slovenije v Evropskem parlamentu podpovprečen, še posebej zaradi omejene zastopanosti na vodilnih položajih; prav tako je v primerjavi z drugimi državami zaznati manjšo zakonodajno angažiranost.

Slovenski poslanci zaostajajo na področjih financ, digitalizacije in notranjih zadev, na področju okolja je najboljši slovenski poslanec Milan Brglez, na področju zdravstva pa Irena Joveva. Med najvplivnejše so se v poleg predsednice parlamenta uvrstili še vodje največjih treh poslanskih skupin –Manfred Weber, Iratxe Garcia Perez in Valerie Hayer. Evropski parlament je doživel več kontraverznih dogodkov in afer, ki so odmevale v Bruslju, ena zadnjih in največjih je korupcijska afera Katargate.

Poleg korupcijskih afer so bile v središču poslancev tudi afere z dodatki oz. poslanskimi stroški. Grob izračun namreč pokaže, da je slovenskemu poslancu na voljo 40 tisoč evrov, kamor je všteta plača (neto 7.700 €, splošni stroški na kartico 4.778 €, 28 tisoč za pomočnike in sodelavce). Evropski parlament je bil tudi tarča hekerskih napadov ter tarča kritik o krivičnem razdeljevanju evropskih sredstev. Evropski parlament sicer odloča o zakonih, ki zadevajo vse nas, zato ni nepomembno, kdo nas zastopa. So pa pred leti pri organizaciji Transparency International EU izpeljali projekt, v katerem so zasledovali kariere 485 evropskih poslancev, ki se jim je v letu 2009 iztekel mandat. Prav tako so zbrali podatke o 27 članih evropske komisije, ki se jim je pod vodstvom Barrosa 2014. končal mandat. Pri njih so odkrivali, kje so se zaposlili oziroma, koliko se jih je preselilo med lobiste. Razkritja so bila neverjetna. V preiskavi so namreč ugotovili, da je več kot polovica nekdanjih komisarjev in tretjina tistih poslancev, ki so politično udejstvovanje zamenjali za delo v zasebnih podjetjih oz. v zasebnem sektorju. Pri tem se namreč odpira več vprašanj. Ali so te ljudi spoznali že, ko so na njih vplivali, ali so se zaposlili v teh podjetjih, da bi kasneje v novem mandatu vplivali na svoje kolege?

Stranke še skrivajo kakšnega asa v rokavu?

Kdo bo sedel v novi sestavi, je nemogoče napovedati, stranke še niso razkrile vseh kandidatov. So pa morda letos veliko bolj zanimivi kandidati neparlamentarnih strank: Vladimir Prebilič, Zoran Stevanović, Uroš Lipušček, Violeta Tomič. Ali bomo na volitvah stavili na nove obraze? Lahko Svoboda s svojo listo kandidatov še preseneti, na njej so za zdaj poleg izjemno priljubljenega ginekologa Aleksandra Merla bolj ali manj nekarizmatični in neprepričljivi kandidati. Zagotovo bi bila ena boljših kandidatk karizmatična Marta Kos, ki pa je seveda Svobodi po poročanju N1 dala košarico. Sicer pa je kandidatne liste mogoče vložiti do 10. maja. Zanimivo je sicer tudi to, da na evropskih volitvah veljajo ženske kvote, kar pomeni, da na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 40 odstotki, vsaka lista pa mora biti sestavljena tako, da je najmanj en kandidat vsakega od spolov uvrščen v zgornjo polovico liste. Slovenija ima tokrat na voljo dodatni deveti sedež, med 6. in 9. junijem 2024 bo okoli 400 milijonov volivcev izvolilo skupaj 72o evropskih poslancev. 

Evropa bo tudi po novem sklicu ostala Evropa več obrazov, hitrosti, velikih razvojnih prepadov in zaostankov. Je Evropa blišča in bede, krivic in privilegijev.