To je zgodba o lastnikih stanovanj v Sončnih dvorih - med njimi tudi rakave bolnice - ki se po zlomu GPG Grosuplje borijo z vlago, plesnijo, zamakanjem. Po podjetju je plenil tudi najbogatejši Slovenec Igor Lah.

Plesen, vlaga, zamakanje in razpoke v zidovih. Mojca Miklavčič se vse od prihoda v novo stanovanje pred 17 leti, ko se je v takrat opevano sosesko Sončni dvori v Grosupljem preselila s sinovoma, bori s številnimi gradbenimi napakami. Te puščajo posledice na njenem zdravju in zdravju njenih otrok. Starejšemu sinu se je zaradi dolgotrajne plesni pojavila plesen na koži, mlajši boleha za pljučnico, Mojca je rakava bolnica. »Vsak dan brišem plesen s sten, čistim z varekino, barvam, ene sobe sploh ne uporabljamo, ker v njej ni mogoče spati. V vsaki sobi imam aparat za vlago, v njem je kamen, ki naj bi zdržal tri mesece, jaz pa ga menjam na tri tedne! Zračim in plačujem visoke položnice za ogrevanje. Bala sem se letošnje jeseni, ne upam pa si niti pomisliti na hudo zimo. Ne vem več, na koga naj se obrnem,« nas je Miklavčičeva potem, ko je eden večjih slovenskih gradbincev GPG Grosuplje pred desetletjem šel v stečaj, obupano poklicala in podrobno pojasnila svojo več kot desetletno kalvarijo s trdovratno plesnijo in vlago v stanovanju.

S pritožbami in prošnjo za pomoč se je že pred leti obrnila na vse možne ustanove - na zdravstveno, gradbeno in stanovanjsko inšpekcijo – pa, ali niso pristojne, ali pa, kot je povedala, bi se na podlagi odločbe zdravstvene inšpekcije morala sama odseliti iz plesnivega stanovanja. Svoj boj s črnimi stenami nadaljuje iz tedna v teden, iz meseca v mesec, pove. »Stanovanje imam v zadnjem, končnem bloku, zato so težave na vseh zunanjih stenah, kar pa je praktično v vseh sobah. Praskam plesen, polivam z varekino, pleskam, vsa okna imam odprta in gretje do konca, tudi klimo in pečke vključim, saj se sobe drugače sploh ne ogrejejo,« opiše Miklavčičeva, ki v tej bitki ni osamljena. Tudi drugi stanovalci potožijo o plesni v kotih ali po stenah, odkrivajo jo za omarami, poročajo celo o plesnivih oblačilih. Številnim zamaka ali dobesedno teče s stropa. »Živimo v prostorih s plesnijo, pod našimi nogami so vlažna tla, odstopajo vse finalne obloge, nad glavami so vlažni stropi, fasado pa samo še čakamo, da odpade, o čemer pričajo globoke razpoke. Slednje postaja že nevarno, ne le škodljivo zdravju,« svojo izkušnjo zaupa tudi Mojčina soseda Blanka Sajnkar.

Odgovornost za odpravo gradbenih napak pogojena z zastaralnim rokom

Kaj sploh preostane lastnikom nepremičnine, kjer ni zakonitega zastopnika gradbinca, ki bi odpravljal napake, saj so podjetje kapitalistični povzpetniki pred leti finančno izčrpali in pognali po zlu. Pravni svetovalec mag. Boštjan J. Turk, ki deluje tudi na področju nepremičninskega prava, v primeru, ko je gradbinec v stečaju, svetuje, naj se stanovalci obrnejo na upravnika. »Ljudje ponavadi niti ne vejo, da v primeru odkritja gradbenih napak tečejo zastaralni roki. Čimprej je treba do pravnika ali odvetnika, ko se stanovalci soočijo z napakami. V primeru, ko je podjetje, ki je gradilo nepremičnino, v stečaju, je treba priglasiti terjatve v stečaj, če pa tudi to ni mogoče, pa je potrebno preveriti pristojnosti upravnika, ki je zadolžen za vzdrževanje objekta.«

Miklavčičeva se je večkrat obrnila na upravnika blokov, a pravi, da je »neaktiven oziroma ignorira moja vsakoletna sporočila.« V primeru, da upravnik ne izpolnjuje svojih pogodbenih obveznosti, dodaja mag. Turk, stanovalcem preostane tožba. In to je po vedenju pravnika kar pogosta praksa. Miklavčičeva pove, da je bilo leta 2017 njeno stanovanje črno od plesni. Potem je upravnik naročil izvedbo termografije, ki se primarno izvaja za ugotavljanje toplotnih mostov in iskanje gradbenih nepravilnosti, ki jih povzročajo. Poročilo je razkrilo, da zaradi toplotnih mostov »prihaja do razvoja črnoglave plesni, ki škoduje zdravju,« in da imajo stene in strop na določenih mestih previsoko vlago, najbolj pa v dnevni in otroški sobi, kjer tudi zamaka. Zato, nadaljuje Miklavčičeva, »so sanirali del fasade, kjer je najbolj teklo in zalivalo v stanovanje.« A ni dolgo trajalo, ko je plesen spet izbruhnila, pojavile pa so se še nove težave, zaradi katerih bi bilo potrebno sanirati celotno fasado. Stanovalci – v tem delu bloka je vsega skupaj pet stanovanj – so se zedinili za sanacijo, ki jo »upravnik obljublja že od avgusta,« projekt pa se je dokončno ustavil zaradi žolčnih besed in pomislekov enega od stanovalcev glede izbire izvajalca gradbenih del.

Upravnik: saniramo tam, kjer je najhujše

Upravnik Matjaž Tomažič nam je v telefonskem pogovoru potrdil, da gradnja Sončnih dvorov ni najboljša in da se napake rešujejo postopoma, kolikor lahko stanovalci plačajo in prispevajo v vzdrževalni sklad. »V tem bloku so rešene vse terase, nekaj atrijev, ostala pa je fasada, ki bi bila že rešena, če me ne bi žalili in izražali dvomov o izbranem izvajalcu,« je povedal.

Podjetje Standom Engineering Otrin, ki upravlja s Sončnimi dvori že od vselitve prvih stanovalcev leta 2005, v viziji podjetja sicer takole navaja: »Kakovostno upravljanje nepremičnin zagotovo doprinese tudi k bolj kakovostnemu bivanju v le-tej. To pa je zagotovo želja vsakega stanovalca. V tem procesu je še kako pomembna pravilna izbira izvajalcev. Tako pri prenavljanju same stavbe kot pri rednih vzdrževalnih delih.« Stanovalci pripovedujejo, da so podvomili v izvajalca, ker so se tudi po delnih sanacijah pri njih nadaljevale težave. Ob tem pa upravnik navaja, da je izbrani izvajalec opravil že več posegov in sanacij, a brez reklamacij. »Dokler se ne izjasnijo o njegovih napakah, projekta ne bomo začeli zato, da se izognemo potencialnim nevšečnostim v prihodnje. Lahko pa kompetentnega izvajalca izberejo tudi sami. Ne moremo vsega delati samo pri njih. Trenutno saniramo ravno streho na sosednjem objektu, kjer so razmere najhujše,« še pravi upravnik.

Plesen ogroža bolnike z oslabljenim imunskim sistemom in otroke

Že jeseni 2005 smo v časopisnih člankih brali zapise razočaranih lastnikov stanovanj v Sončnih dvorih o pomanjkljivostih pri gradnji, pa tudi, da so jih v stanovanja vselili prehitro in da so stene vlažne ter da odpada omet; stanovalci so tudi preko foruma opozarjali na napake, med njimi tudi na vlago in odstopanje ometa. »Osnovni problem tega naselja je zelo slaba gradnja, tako kot pri Celovških dvorih in novi soseski Brdo. Premalo materiala in slabo narejeno, tla visijo, vrata se ne zapirajo, slaba izolacija, plesen, ploščice odpadajo, zamaka, zanič so okenske police, streha ima nezatesnjene obrobe … Vse navedeno se je v minulih letih, ko je za gradbincem ostalo samo še pogorišče, še bolj nakopičilo in kakovost bivanja še poslabšalo.

Grosupeljčanka Mojca Miklavčič bo tako še eno zimo preživela v plesni, ki jo je po smernicah, ki jih je izdala EPA (Environmental Protection Agency), potrebno odstranjevati zaradi »preprečevanja izpostavljenosti ljudi in preprečevanja uničevanja gradbenih elementov in pohištva«. Plesen namreč pri človeku povzroča alergijska dihalna obolenja, bolezni zgornjih dihalnih poti, krvavitev iz nosu, vnetje nosne sluznice in sinusov, kašelj, gripi ali prehladu podobne simptome, alergijski atopijski dermatitis, astmo, prebavne težave. »Posebne ukrepe je potrebno sprejeti pri bolnikih z imunskimi pomanjkljivostmi,« so zapisali na NIJZ, posebej ranljiva populacija so tudi otroci. Pri njih plesni najpogosteje povzročajo kašelj, alergijsko vnetje nosne sluznice, alergijsko vnetje očesne veznice in astmo.

Plenilski lastnik Lah danes najbogatejši Slovenec, Dolamič uradno brez premoženja

Sosesko z okoli 400 stanovanji, kjer so za 45 kvadratnih metrov veliko stanovanje s pripadajočim balkonom in parkiriščem v kletni etaži odšteli takratnih 17,5 milijona tolarjev ali 1490 evrov na kvadratni meter, največja stanovanja pa merijo okoli 113 kvadratnih metrov, je gradbinec GPG reklamiral kot stanovanja na obrobju za višjo kakovost bivanja. Eno največjih gradbenih podjetij v državi, ki je zgradilo več stanovanjskih sosesk v osrednji Sloveniji in na Obali, tudi poslovno stavbo Kristalna palača v ljubljanskem BTC, je imelo v svoji lasti večje število zemljišč na mamljivih lokacijah. Zato je že med gradnjo Sončnih dvorov postalo tarča plenilskih apetitov kapitalističnih direktorjev.

Pogrebnik GPG, ki je igral monopoli s tujo lastnino in za seboj pustil za več kot sto milijonov evrov neporavnanih dolgov, je, kot je ugotovilo sodišče, premoženje uspel iztisniti ob pomoči svoje partnerice in hkrati prve nadzornice GPG. Zaradi suma oškodovanja upnikov, davčne zatajitve in drugih kaznivih dejanj se je znašel pod drobnogledom Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), nakar je bil na sodišču večkrat obsojen, vrniti pa bi moral tudi več sto tisoč evrov premoženja. Po propadu GPG pa se ga spomnimo tudi kot stečajnega upravitelja Rimskih Term; s stečaji pa se je bavil vse, dokler mu na ministrstvu za pravosodje zaradi kazenskega postopka niso vzeli licence. Leta 2016 je iz poslovnega registra izbrisal tudi s. p. za podjetniško in drugo svetovanje. Nekoč eden najbogatejših Slovencev je danes uradno brez premoženja. Za njim so ostali le dolgovi in številni razočarani kupci stanovanj, ki pridno polnijo rezervni sklad in čakajo na vrstni red pri odpravljanju gradbenih napak. Kot Mojca Miklavčič, ki si je že napolnila novo zalogo kemikalij za spopadanje s plesnijo in še eno pečko za boj z vlago.

Epilog: več dni smo bili v stikih s stanovalci Sončnih dvorov in upravnikom, ki mu stanovalci bloka številka 93 očitajo neodzivnost pri saniranju fasade, za katero se nabira voda in jo dobesedno razkraja. Po več pogovorih z obema stranema lahko že zapišemo, da smo z upravnikom sklenili zavezo, da bo spomladi, ko bo nastopilo obdobje lepega vremena, nemudoma pričel s sanacijo fasade. S tem se strinjajo tudi stanovalci, ki so pripravljeni počakati z mislijo na rešitev problematike. Ob vedenju in strinjanju vseh vpletenih se tudi naš medij obvezuje, da bomo zadevi sledili do končnega razpleta.