Ekskluzivno objavljamo nova pričevanja o domnevni ljubezenski aferi najvišjega slovenskega cerkvenega dostojanstvenika v Rimski kuriji. Je papežev izbranec vendarle kršil celibat?

Na portalu Preiskovalno.si prvi objavljamo izseke knjige in ozadje njenega nastajanja z avtorjem Dejanom Karbo.

Dejan Karba v svojem prvencu Ničvredna, ki bo luč sveta ugledal več kot 11 let po objavi članka o domnevni ljubezenski aferi kardinala Franca Rodeta v časopisu Delo, strne najbolj osebna in intimna pričevanja Tanje Brede Stelzer, s katero naj bi takrat še mladi duhovnik Rode imel večletno razmerje. V knjigi razkriva, da je Rode, po besedah Tanje Brede, z njo večkrat spolno občeval. Besede Tanje Brede je v knjigi zapisal surovo, brez olepševanja, ko mu je povedala, da je Rode zadovoljeval »svojo nebrzdano in podivjano slo, pri čemer je z vso težo zavržnega početja teptal nedolžno mladoletnico in risal grobe rane tako na njeno telo kot v njeno dušo.« 

Rode umaknil tožbo

Kardinal Franc Rode je pred 11 leti, dan po objavi Karbinega članka, tudi sam prvič spregovoril o razmerju s Tanjo Bredo Stelzer: »To prijateljstvo bi lahko preraslo v ljubezen, a sva se sporazumno odpovedala drug drugemu zaradi višje vrednote: mojega duhovniškega poslanstva. Šla sva vsak svojo pot. Nikoli se nisva toliko zbližala, da bi se iz tega lahko rodil otrok. Razšla sva se nekako tako, kakor sta se Črtomir in Bogomila iz Krsta pri Savici odpovedala zemeljski ljubezni iz višjih razlogov.«

Kljub temu je prvorojenec Tanje Brede, sicer nemški državljan Peter Stelzer, ki je del otroštva preživel v sirotišnici, od kardinala Franca Rodeta zahteval test očetovsta z analizo DNK. Tega sta opravila v nemškem laboratoriju, izid pa je bil za Rodeta ugoden. Test ni pokazal, da je Petrov oče, čeprav javnost analize nikoli ni videla v popolnosti. Podrobnosti pa v jutrišnjem nadaljevanju.

Po objavi članka v Delu je kardinal Rode proti novinarju Dejanu Karbi in časniku sprožil civilno tožbo zaradi obrekovanja, proti novinarju pa še kazensko. S časopisno hišo Delo se je Rode poravnal, proti novinarju Dejanu Karbi pa je, sila nenavadno, umaknil vse postopke. Nepričakovano. Zakaj je kardinal Rode kar naenkrat, če ima v rokah trden dokaz o tem, da ni Petrov oče, odstopil od kazenskega in odškodninskega pregona Dejana Karbe, ni nikoli pojasnil. Ali lahko potemtakem obstaja domneva o Rodetovi nezvestobi Cerkvi in prelomu zaobljube o dosmrtni spolni vzdržnosti? Čeprav je Rode skozi ves postopek zanikal, da bi kršil celibat! 

Obračun s škofom Uranom

V knjigi Karba osvetli tudi drobce iz svoje mladosti, osebe, ki so mu tlakovale pot, in dogodke, ki so ga navsezadnje popeljali tudi k študiju teologije. Globoko veren je predan družini, poklicno pa je, kot razkrije, povsem nepričakovano pristal v medijskem svetu. V knjigi spremljamo številna srečevanja in osebna prijateljevanja s cerkvenimi dostojanstveniki, pa tudi okruške medsebojnih trenj, zamer in komolčenj znotraj največje verske institucije v državi.

Študijske, poklicne in življenjske epizode je strnil v zgodbi, s katero želi povedati, kot pravi sam, resnico. Resnico o dogodkih, ki za zloščenimi zidovi župnišč, bohotnimi portali cerkva in paralelnim svetom znotraj škofij ostajajo po večini skriti. Zatajeni. Za nekatere pa je celo dobil potrditev. Prizna, da je iskro raziskovanja Rodetove preteklosti v njem zanetila krivica, ki jo je občutil ob usodi škofa Alojzija Urana. 

Spolna afera je poleg nečistovanj v Cerkvi razgalila tudi notranje boje med konservatino in liberalno frakcijo in je največji spolni škandal najvišjega cerkvenega dostojanstvenika v cerkvi na Slovenskem.

Časopisni arhivi, v katerih je Karba naletel na notico o prometni nesreči takrat še mladega Rodeta na začetku duhovniške kariere in Tanje Brede, so mu odprli sled do skrivnostnega Jožefovega hriba v okolici Celja, kjer je med ljudmi vršalo zaradi odnosov med Rodetom in tamkajšnjo mladenko. In situ je zbral pričevanja sorodnikov in krajanov ter brez olepševanj zapisal misli ostarele Tanje Brede. V številnih pogovorih mu je priznala, da je bila Rodetova ljubica. 

Februarja prihodnje leto bo minilo 20 let, odkar je Franc Rode zasedel najvišje mesto v Rimski kuriji, ko ga je tedanji papež Janez Pavl II. imenoval za prefekta Kongregacije ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega življenja, dve leti pozneje, bilo je leto 2006, pa ga je papež Benedikt XVI. povzdignil v kardinala. Pri skoraj 90 je upokojen in se predaja udobju razkošne rezidence v Vatikanu, kar osemdesetkrat večje od papeževega bivališča; kot sta razkrila italijanska novinarja Emiliano Fittipaldi in Gianluigi Nuzzi, nekdanji ljubljanski nadškof Franc Rode stanuje v brezplačnem stanovanju s površino 409 kvadratnih metrov!

Razpet med Boga in Hudiča

Posvečen mož, duhovni aristokrat z izjemnim intelektualnim in akademskim razponom, ki naj bi bil Slovencem v zgled in ponos tudi zaradi svoje moralne podstati, pa je v civilni družbi s svojo vehementno nošo, nosom za petičnost in često ortodoksnim credom večkrat zanetil ogenj negativnih čustvenih odzivov in gneva. Buržuj med duhovniki je s svojim poudarjeno razkošnim življenjskim slogom in ciničnim prezirom do ideoloških nasprotnikov netil negativna čustva pri drugače mislečih. »Nisem zlatnik, da bi vsem ugajal,« je povzel francoski pregovor v svoji obsežni monografiji Vse je dar, ki jo je izdal pred letom dni. Tudi škrlatni princ Rode se v predanosti svojemu poslanstvu ni zmogel izogniti pastem greha. Obče ugajal zatrdno ni, niti ni skrival svojega napuha v odnosu do nekaterih drugih cerkvenih dostojanstvenikov, državnikov in preprostih ljudi. Njegove lucidne misli je razblinilo uperjanje besednih puščic v množice kulturno in svetovljansko manj prosvetljenih Slovencev, ki jim je rad postregel s pedigreji svetovnih mislecev, »da bi v glavah teh kranjskih fantov malo zašumelo, da bi se njihov pogled razširil in obogatil«, kot je v enem zadnjih intervjuju za Družino deplasiral slovenske študente bogoslovja. Tudi sicer se v domovini zaradi njene vseobče provincialnosti ni prav dobro počutil. Dobesedno zaživel je na papeškem dvoru, kjer je odet v glamurozna sakralna oblačila in obdan z intelektualno srenjo dobil občutek vzvišenosti, pomembnosti in časti. 

Nanj so s prstom kazali tudi zaradi svete jeze, ki da se ga je polastila ob odločni potezi nadškofa Urana, ko je ustavil Rodetov vrtinec pohlepa po razkošnem užitju upokojenskih let v luksuznem dvorcu Goričane. Konzervativni del slovenske Cerkve z Rodetom v sredi pa je Uranu najmočneje zameril vzdržnost ob finančnem zlomu mariborske nadškofije, saj kot ljubljanski nadškof ni želel odkleniti cerkvenega trezorja za pokritje skoraj milijardnega dolga, do katerega je prignala sprega klera in gospodarsko-političnega lobija, zato so ga izgnali iz Slovenije. Za ta neusmiljeni dekret, ki se ga pripisuje prav Rodetu, mu domača javnost ni več dala odpustka. Nenazadnje pa je pred enajstimi leti cerkveno moralo zamajala še kardinalova ljubezenska afera. Zdi se, da je bil kardinal Rode ves čas svojega delovanja razpet med dva religiozna antipoda: Boga in Hudiča. Nečistoča, strast in poželenje je poleg napuha, pohlepa in jeze eden izmed sedmih glavnih grehov, ki jih je v 6. stoletju navedel papež Gregor Veliki in jih še danes uči katekizem, v ljudskem izročilu pa se jih je oprijela tudi sintagma smrtni grehi!  

Cerkev na potezi

Katerkizem Katoliške cerkve opredeli celibat  kot življenje duhovnika v čistosti, ki izključuje vsako spolno udejstvovanje. Prenovljena VI. Knjiga Zakonika cerkvenega prava iz leta 2021 prinaša nekatere spermembe v kazenskih sankcijah Cerkve. Tako denimo prepovedano dejanje klerika proti šesti Božji zapovedi: Ne nečistuj! predpisuje pravično kazen, ne izvzemški odslovitev iz kleriškega stanu. »Z enako kaznijo pa se kaznuje klerik, ki z nasiljem grožnjami ali zlorabo oblasti stori kaznivo dejanje proti šesti Božji zapovedi ali nekoga prisili k spolnim dejanjem ali spolnemu odnosu.« V kanonu 1398 pa so navedena kazniva dejanja zoper mladoletno osebo, ki imajo za posledico odvzem službe, odslovitev. Ostale kazni so še: 

prepoved bivanja na določenem kraju ali ozemlju, globa, prepoved uproabljanja nazivov, pravic in privilegijev, odvzem vseh ali nekaterih službenih opravil in funkcij, odslovitev iz kleriškega stanu. 

Glede na izpoved Tanje Brede Stelzer, da je večkrat občevala z Rodetom, še čakamo na odziv slovenske Cerkev. Zanima nas, kakšni bodo njeni ukrepi zoper domnevno Rodetovo kršitev zapovedane norme in tudi domnevno kršitev božje zapovedi Ne laži? Ali bodo proti najvišjemu verskemu uslužbencu v zgodovini Slovenije kakor koli ukrepali in navedbe o zlorabi vsaj poskušali raziskati? Odgovore vrha RKC še čakamo.

Se nadaljuje ...