Samostojna poslanka Mojca Šetinc Pašek brez dlake na jeziku spregovori o svojem nekdanjem šefu Robertu Golobu in ljudeh, ki iz ozadja vlečejo niti te stranke. »Iz Svobode odhajajo zaradi politične nezrelosti in neizkušenosti predsednika stranke.« Janša pa nasprotno od Goloba, po besedah poslanke, pripravlja teren za povezovanje pred volitvami in »oblači ovčjo kožo«. Edina svetla točka v slovenski politiki se ji v tem trenutku zdi predlog Tomaža Vesela za evropskega komisarja.

Ker sva nekdanji novinarski kolegici, te bom tikala. Zanima me, kako ocenjuješ politične premike - predvsem v luči vračanja Karla Erjavca?

Taka vračanja ali pa taki politični premiki na levi sredini me sploh ne čudijo, glede na to, kar se na levi sredini ali pa v politični opciji, ki ji sama pripadam, dogaja. Če gledamo javnomnenjske ankete, znajo ljudje zelo jasno povedati, da so s trenutno vlado nezadovoljni, da so po dveh letih oziroma polovici mandata praktično razočarani nad tem, kar s(m)o ob nastopu mandata obljubljali. Razočarani so tudi, ker so pričakovali verjetno mnogo več in preveč. Veličastna zmaga Gibanja Svobode Roberta Goloba je bila na valovih tako imenovanega antijanšizma, skratka proti Janševega sentimenta in posledica tudi velikega taktičnega glasovanja. Ko so se ljudje obračali stran od drugih levih strank, se pravi Socialnih demokratov, Levice, tudi dveh strank Saba in LMŠ, ki potem nista prišli v parlament, so jih na nek način tudi kaznovali za tisto, kar so počeli v mandatu 2018-2022.

Glede Karla Erjavca mislim in ocenjujem, da je to njegova solo poteza. Da ni nekega velikega ozadja. Če pa je, ga bomo seveda spremljali v jeseni, ker napoveduje veliki zbor za državo ali za republiko, kakor je to poimenoval. Na koga se obrača, s kom misli sodelovati, ne vem. Karl Erjavec je bil dober politik, ga lahko tako ocenim, hkrati pa je tudi na nek način sokriv za propad stranke, ki jo je vodil. Je pregnan politik. Kaj bo, bom pa seveda z velikim veseljem spremljala.

Video: Matej Krže

Ampak vrača se brez nekega cilja. Rekel je, da se mu bodo pridružili znani nekdanji politiki. Ti za stranko potrebuješ denar, se ti res zdi, da bi to bila solo akcija?

Ja in ne. Ja zato, ker se mi zdi, da bi to naredil, ker je bil takšnih potez vajen v preteklosti. Spomnimo se samo tiste znane kandidature za mandatarja v času Janševe vlade, ko so v koaliciji KUL skušali vreči vlado, pa jim seveda ni uspelo, Erjavec se je na nek način sam spromoviral na to mesto, češ da bo on potegnil poslance Desusa za sabo, pa mu ni uspelo. Skratka, to je bila solistična poteza, na katero so potem v obupu padli Socialni demokrati, predvsem tudi LMŠ in njegov veliki politični strateg Damir Črnčec. Zato mislim, da gre tudi zdaj za ene vrste solistično prvokacijo, potezo. Kar pa se tiče ozadja ali pa tega, da mu prigovarjajo, da je morda treba kaj na levi sredini narediti, pa mislim, da mu. Ker ne govorijo samo z njim, mnogi se obračajo tudi name. Pa ne samo name, še na koga drugega, verjetno tudi na Luko Meseca in še koga. Spomnimo samo, kako je Luka Mesec takoj po evropskih volitvah začel z akcijo povezovanja leve sredine, tako da tukaj neko veliko nezadovoljstvo neke vsaj v intelektualnem jedru leve sredine je in jaz verjamem, da se obračajo tudi nanj.

Zakaj si izključila možnost sodelovanja Karla Erjavca z desnimi? Že ime Zbor za prihodnost spomni na Zbor za republiko. Nekdo, ki bi si želel nekaj novega, bi izbral ime, ki bi ga razlikovalo od drugih?

Ne,  jaz pri Karlu Erjavcu ne izključujem ničesar. On je tudi že sodeloval z Janezom Janšo. Bil je večkrat minister tudi v njegovih vladah, tako da jaz pri Karlu ne izključujem nič, ker ga dovolj dobro poznam. Ne izključujem ničesar, tudi teh povezav z desnimi ne in tudi tega ne, da bi ta njegova akcija nekomu nekoč koristila predvsem na desni opciji.

Vprašala bi, kako vidiš delovanje stranke Svoboda, kje vidiš razloge za njihovo neizpolnjevanje obljub?

Prva stvar je v vodenju. Skratka, ključna stvar je v vodstvu te stranke. Glavni problem te stranke je verjetno sam Robert. Zaradi tega, ker Robert Golob veliko govori, zelo motivacijsko govori, zna zelo motivirati, hkrati pa govori v prazno. To je verjetno eden od prvih problemov, ki ga vidim. Pa da nastopa zelo velikopotezno. Prvo stvar, s katero se je ta nova vlada soočila, je bila draginja, je bila energetska kriza in je bila potem precejšnja inflacija. In tista prva polovica leta, ko je prevzel oblast, je odlično vodil vlado predvsem zato, ker je poznavalec energetike, ter predvsem zato, ker je imel odličnega ministra za energetiko Bojana Kumra, ki se morda še bolj kot on sam spozna na politike na področju energetike in obvladovanja tega področja. Do tukaj je šlo, potem se je pa zalomilo. Malo je izgubil fokus tudi zaradi svojega zasebnega življenja. Prišel je januar in v januar 2023 smo vstopili z Robertovo napovedjo reform na čisto vseh resorjih, na čisto vseh področjih v tej državi. Prva reforma naj bi bila zdravstvena reforma, nanjo se je vezala reforma plačnega sistema, napovedal je reformo pravosodja, šolskega sistema. Skratka, ni bilo področja, ki ne bi bilo deležno nekega velikega reformiranja, neke velike prenove. Leto dni pozneje ali pa leto in pol pozneje, danes je poletje 2024, niti ene od teh reform ni!

Razlog? Rekla si: zasebno življenje.

Napovedovalo se je nekaj, kar se ni uresničilo, in to je verjetno razlog tistega, kar bi človek rekel, da je problem, težava. Tisto, kar je bilo obljubljeno, se ni uresničilo. Od reforme zdravstva, ki jo je na Brdu pri Kranju konec januarja 2023 predstavljal bivši minister Bešič Loredan, je ostalo kaj? Spremenili smo zakon o zdravstvenem zavarovanju in preoblikovali dopolnilno zdravstveno zavarovanje v obveznega, pri čemer se govori, da smo ga ukinili! Posledica tega pa bodo najverjetneje težave v zdravstveni blagajni, ne samo letos, ampak predvsem prihodnje leto in v prihodnosti. In prišli smo do zdravstvene reforme majhnih korakov, se pravi zdravstvene reforme ni, sistem pa se sesuva sam vase.

Zavarovalnice so tožile …

In dobile denar za blokiranje njihovih povišanj dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Skratka, imamo težavo na tem področju. Imamo ministrico, ki je v bistvu zelo v ozadju, ne v ospredju, ni neka velika igralka, ampak v bistvu je bolj kot ne step by step ministrica. Tako ne spremeniš sistema. Imamo nezadovoljne zdravnike, ki stavkajo, nezadovoljne medicinske sestre in ostalo zdravstveno osebje.

Se zdi, da se je predsednik vlade oborožil z ljudmi, ki ne stopajo v ospredje, ki so karakterno bolj v ozadju, tiho, medtem ko imam občutek, da se je znebil vseh, ki so mu želeli kaj povedati, predvsem žensk.

Ja, to je lahko ena od ocen, ampak to se zgodi v končni fazi skorajda vsakemu. To se je zgodilo tudi Miru Cerarju ali pa nenazadnje v zadnjem obdobju tudi Janezu Drnovšku, pa ne bi delala vzporednice.

Vsak predsednik vlade pade v končni fazi na tem izpitu, da se obda z nekimi političnimi svetovalci, ki ne znajo vzpostaviti kritične distance in tudi sam do sebe je ne zna več vzpostaviti. Pri Robertu Golobu vidim, da je imel najprej političnega svetovalca v nekdanji generalni sekretarki in mislim, da to razmerje še vedno traja. Ker so bili z njo ljudje v stranki nezadovoljni, je bila umaknjena na neko varno pozicijo izven politike, a ta relacija še vedno traja.

Političnega svetovalca ima tudi v državnem sekretarju na obrambnem ministrstvu Damirju Črnčecu, ki se na nek način skuša kandidirati za obrambnega ministra

Svetovalca ima v svojem lastnem kabinetu za mednarodno dejavnost Vojku Volku. Nobena od teh oseb ni kandidirala na listi Gibanja Svoboda in se tudi niso izpostavili javno s svojimi imeni in priimki. Gre za ljudi, ki delujejo v ozadju in mogoče predsedniku vlade napačno svetujejo kakšne poteze.

Imamo kak dokaz, da ti ljudje delujejo v ozadju, imaš sama osebno izkušnjo s temi ljudmi v ozadju?

Jaz imam kar nekaj osebnih izkušenj iz časov, ko sem bila še v poslanski skupini Gibanje Svoboda in sem bila deležna teh političnih strategij ali pa predstavljanja teh političnih strategij s strani dveh oseb. Najprej takratne generalne sekretarke, ki je bila na funkciji, da to politično strategijo dela, pa tudi s strani Damirja Črnčeca. Neformalno, ne direktno, ampak neformalno pri nasvetih, kako voditi preiskovalno komisijo. Ampak jaz sem jo vodila na svoj način, skratka dokaj samostojno.

Si za to plačala ceno? Nisi bila dovolj poslušna?

Morda je to del problema zdaj, ko razmišljam za nazaj, ker vem, na kaj vse smo naleteli, ko smo zbirali gradivo v preiskovalni komisiji. Pa čeprav tisto, kar smo našli, ni bil fokus preiskovalne policije ali fokus parlamenta, sem vseeno opozorila oba, tako Damirja kot Vesno. Sama razlogov za svojo izključitev v bistvu še vedno ne vidim, oziroma si jih ne znam razložiti drugače kot to, da se je v tistem konkretnem primeru skušalo disciplinirati poslansko skupino in poslance, da se jih je skušalo zastrašiti, če ne boste pridni, boste doživeli to, kar sem doživela jaz z izključitvijo. Predvsem pa se je takrat skušalo disciplinirati predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, ker je začela malce solirati in delovati po svoje, da se tudi njo zastraši v smislu, če ne boš pridna, če ne boš sodelovala, se ti bo primerilo to, da te bomo razrešili z mesta predsednice parlamenta.

Ti si opozarjala in podvomila v predstavljene vzroke za razrešitev ministrice Irene Šinko, pa se je potem izkazalo, da si imela prav, da je bilo v ozadju vpletanje partnerke Roberta Goloba. Kako danes gledaš na to?

Še vedno dvomim v razloge za razrešitev Irene Šinko z mesta kmetijske ministrice. Mislim, da tisto niso bili pravi razlogi. Njej se je očitalo, da ni pravilno ravnala pri varovanju zdrave hrane, češ da je dopustila neke firme z nekimi pesticidi ali nekaj takega. V ozadju naj bi bil tudi zakon o zaščiti živali, v katerega se je zelo močno vpletala s svojimi pogledi partnerka predsednika vlade, prav tako je partnerka predsednika vlade, čeprav o njej ne bi želela pretirano govoriti, vodila tisto znamenito akcijo zaščite nutrij lansko poletje na Ljubljanskem barju proti mnenjem stroke. Vmes je napadla še meni zelo ljubega strokovnjaka na tem področju, doktorja Huberta Potočnika, ki je eden glavnih zaščitnikov ene od najbolj ogroženih vrst v Sloveniji, risa, ki ga je tudi rešil. S strani vlade bi pričakovala, da se takšnemu strokovnjaku opravičijo, pa se niso. Do danes se mu nihče ni opravičil.

Razlogi pri Ireni ostajajo. Sama sem svoj glas takrat obrazložila tako, da ostajam na načelnem stališču in vedno bom, da je predsednik vlade tisti, ki sestavlja svojo ekipo in da če pride do nekih nezaupanj med njim in med ministrom, se pač lahko razideta. Zato sem glasovala za tisto razrešitev.

Poglej, poznaš medije, poznaš novinarski prostor, če bi se Urška Bačovnik tako vpletala v vodenje vlade Janeza Janše ... Kako bi odreagirali slovenski mediji? Zakaj ni enakih vatlov, kaj je tukaj narobe?

Bi rekla, da se malo bojijo. Mislim, ne bojijo, ampak kot da ne obravnavajo ambicij te zelo ambiciozne partnerke na pravi način. Sama sicer nikoli nisem želela komentirati zasebnega življenja, ker se mi zdi zasebno življenje sveto in je to stvar vsakega posameznika. Bi pa rekla, da je odnos medijev problematičen. Sebe morajo vprašati, zakaj to počnejo. Ker če si normalen, kritičen, pač pišeš vse. Novinar, ki je normalen in kritičen, ima distanco do vsega in skuša ohraniti svoj novinarski profesionalni odnos, se bo dotikal tudi teh tem.

Opazila sem, da recimo na Delu kakšna novinarka s tem nima težave. Vem, da ti nimaš težav s profesionalnim odnosom, enakovrednim odnosom do levih ali desnih, in vidim tudi, da kolegi na Dnevniku nimajo teh težav. Nekateri drugi jih pa imajo, ampak se ne bi vtikala v to, zakaj.

Vprašala bi te, kako vidiš SD in kako vidiš Levico pri tem neizpolnjevanju koalicijske pogodbe.

Delo vlade ocenjujem skozi delo ministrov in lahko povem, da so ta hip glavni tisti, ki nosijo baklo te vlade v pozitivno smer. In to sta vsaj dva ministra Levice. Minister za delo, ki pripravlja pokojninsko reformo, osnove poznam in vem, da gre v dobro smer in bom pokojninsko reformo tudi zaradi tega podprla. In pa minister Simon Maljevec, ki je pripravil zakon o dolgotrajni oskrbi …

Ki ne deluje …

Ja, ne deluje zato, ker niso naredili koraka naprej, ki gre v smer izboljšanja kadrovske slike na tem področju, ker nimamo dovolj kadra in bi tukaj morali narediti nekaj za motivacijo ljudi, da se zaposlijo na tem področju. Druga stvar pa je, da mogoče bi bilo treba ta zakon nadgraditi, ker je na nekaterih delih malce šibek. Nekaj so ga sicer popravljali. Popraviti bi ga bilo treba na področju družinskega pomočnika, ker tam stvari niso dovolj jasne, razširiti bi morali nabor družinskih pomočnikov, tam stvari niso dovolj jasno zapisane. Potem se ukvarjajo s stanovanjsko politiko, če pogledate druge ministre …

Moram te prekiniti. Pri Ministru Maljevcu zakon o dolgotrajni oskrbi ne deluje, tako so povedali centri za socialno delo, ljudje, ki so ostali doma, da bodo skrbeli za svojce še nimajo denarja. Ta zakon ne dela. Pri stanovanjih so bile obljube pri številkah drugačne.

Jaz pa pravim takole. Vsaj ta korak naprej pri pripravi je bil narejen, da so se neki zakonski okviri pripravili. Kaj so pa naredili na drugih področjih? Kaj je bilo narejenega na področju šolstva ali visokega šolstva?

Ali imamo tako nizke kriterije, da nam je dovolj samo, da nekaj pripravijo?

Ne, meni ne, in tudi tebi vem, da ne. Ampak vem, kakšni so centri za socialno delo in kakšne so druge zakorenele institucije, v katerih se 30 let ni nič spremenilo. Tudi CSD morajo pogledati, kako sami funkcionirajo in zakaj. Najlažja obramba je, da branijo svoje pozicije in da nekaj novega sesuvajo, namesto da bi pristopili proaktivno in sodelovali pri izvrševanju zakona. Skratka, te zgodbe niso vedno črno-bele. Kot sem pa povedala, bi bilo treba zakon seveda nadgraditi in popraviti. In tukaj se s tabo povsem strinjam. Ko si omenila družinske pomočnike, problem ravno tega člena je, da je tisto zastavljeno zelo ozko. Kdo je lahko družinski pomočnik? Samo tisti, ki z uporabnikom živi v istem gospodinjstvu?

Vemo pa, da številni uporabniki nimajo svojega sorodnika, ki bi z njim živel v istem gospodinjstvu. Skratka, ta zakon potrebuje kar nekaj popravkov. Je pa dobro, da se je sprejel. Ne vem, če bi bil boljši tisti, ki so ga pripravili v času zadnje Janševe vlade. To ne vem, ker nikoli ni bil sprejet in nikoli ni zaživel. Tu se pa pomanjkljivosti vidijo, ampak svoje v tem zakonu imajo tudi CSD-ji.

Se v prihodnosti vidiš v stranki Levica?

Ne.

Že kot novinarka si pokrivala politiko, spremljala si stranko SD, stranko, ki ima svojo bazo, ki se je ne da iz danes na jutri izbrisati s političnega parketa …

Pa se jo je poskušalo!

Ja, se jo je poskušalo. Kako vidiš te poskuse utišanja, izbrisanja SD, kako vidiš afero Litijska?

Torej, pri aferi Litijska bom rekla, da je ena od glavnih krivk nekdanja ministrica sama, nekdanja ministrica Dominika Švarc Pipan. Vem, da mi bo kolegica Švarc Pipan to zamerila, ampak ni bila samo Litijska. Bili so še drugi podobni primeri na področju njihove infrastrukture ali pa nekih prostorskih problemov. Od prostorov za tožilstvo v Celju, do prostorov sodišča na Jesenicah, kjer ministrica ni odigrala svoje proaktivne vloge, ali pa se je videlo, da v bistvu ne obvladuje ministrstva, da v bistvu ne dela svojega dela, da ne nadzira svojih podrejenih, kot bi jih vsak resen minister moral. Skratka, ni opravljala svojega dela. Druga stvar pa je, kako se je to afero Litijska zlorabilo s strani največje vladne stranke ali pa s strani vodstva največje vladne stranke, se pravi samega predsednika vlade in njegovih političnih strateginj in strategov za to, da bi se utišalo ali pa zmanjšalo pomen ali pa celo ukinilo koalicijskega partnerja - Socialne demokrate. Mislim, to je vidno z nebotičnika, kaj so počeli! Da je bila glavna politična strategija, kako čim bolj zmanjšati vlogo, vpliv, pomen ali pa celo uničiti Socialne demokrate, zato da bi prevzeli pobudo, prevlado ali pa dobili hegemonični položaj znotraj leve sredine, da bi to bilo Gibanje Svoboda.

Kako v bistvu vidiš to preživetje stranke in kako vodenje Matjaža Hana?

Kolikor vem, so Socialni demokrati svoje vodstvo želeli zamenjati v vsakem primeru v letu po evropskih volitvah. Eden od pretendentov na mesto predsednika je bil Matjaž Han že pred afero Litijska. Res pa je, da se je takrat kot njegov protikandidat v aferi, ki je pač pokazala tudi na probleme znotraj Socialnih demokratov, kjer je veliko frakcij in veliko bojev za prevlado, pokazal Milan Brglez, ki je dobil, mislim, skorajda polovico vseh glasov. Oni imajo zelo zanimivo situacijo, na ena strani imajo močno intelektualno vsebinsko programsko jedro, zbrano na poziciji, ki jo je zastopal Milan Brglez.

Na drugi strani imajo Matjaža Hana, ki je malo bolj ljudski, malo bolj človeški in se je po mojem vedenju uspel postaviti tudi zato, ker je imel močno podporo gospodarskega lobija. Menda naj bi stal za njim, da ne bom kaj preveč povedala, Stojan Petrič, pa šel je k Aleksandru Čeferinu po prijateljsko pomoč, zavzeli so se v kabinetu predsednika vlade, da bi vendarle bilo bolje, če je predsednik te stranke tudi minister v vladi. Skratka, dobili so podporo tudi s te strani in je pač bolj pragmatična linija prevladala znotraj SD in izvolila Matjaža.

Ampak Matjaž Han je priljubljen politik.

Ja, on ima to v SD, ne glede na to, da imajo delitev na ta dva močna bloka, vendarle tudi ta pol, ki je podprl Brgleza in je lojalen socialni demokraciji in Socialnim demokratom in bodo pač ostali skupaj, kljub temu da imajo obilico internih zgodb in nezadovoljstva. S tem ko so postavili Matjaža Hana na to mesto, pa niso nič kaj dosti rešili, ker celotna struktura ostalih, ki so bili izvoljeni v njihovo predsedstvo, ostaja ista kot prej. Imajo težavo, kako ostati na nekih odstotkih, oz. kako jih povrniti. Jaz jim želim vse najboljše zaradi tega, ker od vseh teh levih strank so vendarle edina tradicionalna stara stranka. Upam, da se bodo obdržali, kako, pa ne vem. Načeti so precej in tisti, ki so jih načenjali, kar je najhuje, so njihovi lastni koalicijski partnerji skozi to afero Litijska, v katero so bili tudi sami močno vpleteni, kar kažejo nenazadnje vse revizije, ki jih zdaj doživljamo, pa ne govorim o interni reviziji, govorim o reviziji Računskega sodišča, ki je v bistvu ugotavljala zelo podobno kot ta revizorka, ki je zdaj deležna številnih napadov.

Kako  komentiraš, da so naročili revizijo revizij, se pravi tretjo revizijo?

Še ena dodatna poraba davkoplačevalskega denarja. Saj to ne bo spremenilo ugotovitev Računskega sodišča.

Izgleda pa, kot da bodo naročevali revizije toliko časa, da ne pride ven takšna, ki jim ustreza

Točno tako. Drugega nimam dodati.

Če pogledava še na desni politični pol. Kako ocenjuješ nastop Janeza Janše? Njihovo pripravo na predčasne volitve? Tudi sicer se dogajajo premiki v SLS, tu je še Logarjeva platforma, zdaj ta novi Zbor za prihodnost, ki ne vemo, kam bo šel. Janez Janša ta trenutek nima koalicijske stranke, s katero bi lahko sestavil vlado, torej nujno nekoga potrebuje …

Najprej, njegova ocena o predčasnih volitvah je motivacijska ocena za desni politični blok. Teh predčasnih volitev naslednje leto ne bo. Hkrati pa točno to, išče si ali pa dela koalicijske partnerje. Desna sredina poskuša postaviti zelo artikuliranega Petra Gregorčiča v SLS na neko predsedniško pozicijo zato, da bi Slovensko ljudsko stranko po letih, ki jih je preživela izven parlamenta, znova spravili čez parlamentarni prag. Ker to vodstvo tega verjetno v tej stranki ni čisto sposobno narediti, Peter Gregorčič pa bi morda lahko glede na to, kar je dosegel na evropskih volitvah. Ker je bil, čisto odkrito bom povedala, eden boljših kandidatov in je zato dobil tudi takšno podporo. Zelo se je tudi angažiral v svojem nastopu in tudi ni brez političnih ambicij. Janša si dela pot tudi proti Novi Sloveniji. Začeli so sodelovati tudi v parlamentu, kar leto in pol niso, zdaj pa sodelujejo pri preiskovalnih komisijah. Tukaj se vidi, da se nekaj dogaja. Vidim pa še eno stvar. Da Janša skuša z mize pospraviti na nek način vse svoje grehe. Naj povem, da se je z mano korektno po odločitvi sodišča spravil in mi tudi plačal odškodnino. Vem, da jo je plačal tudi moji nekdanji kolegici Eugeniji Carl in na nek način te grehe pospravlja iz mize.

Vidi se, da dela tisto, kar je delal leta 2003, 2004, ko je prvič zares zmagal na volitvah, oblači ovčji kožuh in zdajle bo eno leto z nekimi potezami poskušal zmagati te volitve. Prvi preizkus so bile evropske volitve, ker je ta stranka dobila 30 %, ne 20% ali 25%, kolikor sicer naj bi bil njegov domet, in zdaj bo poskušal poseči do tja. Njegova preprosta gospodinjska logika ali pa politična matematika je ta, da če uspem dobiti 25 do 30 odstotkov, potrebujem vsaj še dva močna koalicijska partnerja, ki imata doseg do deset odstotkov, da sežem čez 50 % in imamo koalicijo, oziroma opcijsko tudi 60 poslanskih glasov. Tega se pa na levi sredini po mojem premalo zavedajo.  Ta Golobova strategija delanja hegemona na levi opciji brez resne vsebine, kjer v bistvu samega sebe ponuja kot edinega rešitelja proti Janezu Janši, je popolnoma napačna in zgrešena zaradi tega, ker se ne moreš ponujati za rešitelje brez vsebine, brez programa, brez nečesa oprijemljivega. Vemo pa, kdo so ljudje, ki danes vodijo državo za likom Roberta Goloba. Sam ne skriva, da imajo vpliv Zoran Janković, Vesna Vuković in Damir Črnčec. Jaz mislim, da ljudje niso volili te ozko usmerjene kapitalske srenje leta 2022, ki se skuša prodajati za neko levo opcijo, ampak si želijo vsebin, želijo si programa, želijo si ljudi na teh izvršnih funkcijah, ki bodo delali za državo in za državljane, ne pa za svoje čisto ozke osebne koristi in interese. Ljudje to vidijo in se tudi odraža v podpori tej vladi.

Je možno to še rešiti v dveh letih?

Jaz mislim, da se marsikaj da narediti. Jaz čisto neoptimistična za levo opcijo nisem. Da se narediti, če bi znali presekati neke stvari in če bi znali recimo ta neka zdrava strankarska jedra, ki vendarle obstajajo tudi v Levici in SD in verjetno v teh »odvrženih kadrih čez ramo«, da bi se začeli povezati in sodelovati in da bi začeli delati predvsem za to, za kar pač politiki morajo delati, se pravi, delati za ljudi, delati za državo.

Kaj pa ti Mojca? Kako ocenjuješ svoj mandat, kaj si dosegla? Kaj imaš v načrtu?

Prvo bi izpostavila to, da sem vseeno, kakorkoli bodo obračali sem in tja, ohranila neko trmasto premočrtnost, neko načelno držo v tem smislu da, če sem šla v politiko, sem šla v politiko zato, da bi delala dobro za ljudi, da se ne odvračamo od nekih svojih osnovnih pogledov. Mi smo ustavna demokracija, mi smo parlamentarna demokracija. Ne glede na to, da jaz ne delim pogledov na svet s kolegi iz dveh opozicijskih strank, pa se mi vendarle zdi, da je to opozicija, ki mora ohraniti svojo vlogo nadzornika nad izvršilno vejo oblasti. In zato recimo se ne strinjam s posegi v manjšanje vloge opozicije, ampak se mi zdi, da bi morali tukaj te pozicije ohraniti. Nikoli ne veš, kdaj boš ti pristal v opoziciji, ko boš moral ti nadzirati drugo stran. To je ena zadeva.

Druga zadeva, ki bi jo izpostavila verjetno čisto vsebinsko ali pa čisto konkretno, je vmesno poročilo preiskovalne komisije, ki sem jo vodila eno leto. Mislim, da je prav, da smo to poročilo spisali. Ugotovitve so kar problematične za eno od političnih strank. Ključna ugotovitev, ki bi jo v zvezi s tem izpostavila, je, da so bili s strani ene politične opcije, ene politične stranke, izdani slovenski nacionalni interesi za neko madžarsko financiranje medijskega konglomerata, ki ga je vzpostavila stranka Janeza Janše. In če bi moja kolegica, ki zdaj vodi to preiskovalno komisijo, delo nadaljevala, mislim, da bi lahko dobili še marsikatero ugotovitev in bi lahko ugotovili, zakaj ta prvak in ta stranka po mojem mnenju ne bi smela zasedati izvršilnih pozicij v tej državi.

Dodala pa bi še nekaj o kolegu Anžetu Logarju, ker mislim, da se ga napačno ocenjuje kot potencialnega ali pa na nek način potencialni projekt Janeza Janše. On ni projekt Janeza Janše. Po mojem vedenju je Logarjeva platforma oziroma stranka, ki se iz tega obeta, nek način rešitev za desnosredinsko opcijo. Se pravi, da se preseka to, kar je Janez Janša delal 30 let na desni sredini. Tako kot zdaj enako Golob uničuje svoje koalicijske partnerje v SD in Levici, je Janša uničeval in manjšal vpliv svojih koalicijskih partnerjev. Spomnimo se samo tistega zgrešenega projekta združitve SLS in SKD in uničenja teh dveh strank. Na nek način bi rekla, da je Logarjeva zgodba zgodba upanja za desno sredino in zato upam, da neko upanje za levo sredino tudi v prihodnosti vendarle obstaja, če se združimo in sodelujemo.

Mojca, kje sebe vidiš v prihodnosti? Na teh evropskih volitvah ti ni uspelo. Kje boš čez dve leti?

Na evropskih volitvah sem v bistvu posodila ali pa na nek način dala svoje ime na listo, da podprem Aleksandra Merla, ki mi je veliko pomagal v preteklosti kot zdravnik, in pa Klemna Grošlja, ki je bil moj kolega od prej, sva izjemno dobro sodelovala in vem, kaj se jima je zgodilo v tisti stranki. Nekaj podobnega kot meni, mogoče malo manj strašno, ampak zelo grda zgodba, vržena čez rame.

Koliko je teh ljudi. Če se samo spomnimo nekaterih.

Kar, kar precej nas je, in nobeden od teh ljudi ni slab. V bistvu so to vsi ljudje z resnimi karierami in resnimi življenjskimi kariernimi dosežki. Ne samo Tatjana Bobnar, ne samo Marta Kos, tu je Klemen Grošelj, ki je bil državni sekretar na obrambnem ministrstvu, izjemen evropski poslanec, kar mu priznavajo praktično vsi nekdanji njegovi kolegi poslanci.

Pa Kaja Širok, Petra Škofic,

Ja in Tilen Božič, državni sekretar, ki je pripravil izhodišča davčne reforme, pa se ga ni poslušalo, ampak se ga je preprosto zavrglo. Odvrglo in ga obremenilo z nečim, česar verjetno ni delal.

Kdo tako dela z ljudmi?

Ja tisti, ki je glavni, Robert Golob. Kot je rekla Tatjana Bobnar. Prej si me vprašala na začetku o njegovi partnerki, če je ona problem. Ona je eden od problemov, ni pa vzrok te situacije. Ona je zgolj in samo posledica. Glavna težava je po moji oceni na nek način politična in tudi osebna nezrelost aktualnega predsednika vlade. Pa naj mi ne zamerijo v tej ostri kritiki, ampak tako žal je. Če me boš spraševala o nekih primerjavah z nekdanjimi predsedniki vlad, vedno se dela neka primerjava z Janezom Drnovškom, tudi Robert Golob želi biti novi Janez Drnovšek, združil je dve stranki v svojo stranko in zdaj pravijo, aha, imamo zdaj novo LDS gibanje. Ne, Robert Golob ni Janez Drnovšek, jaz sem Janeza Drnovška osebno poznala. Kot novinarka sem velikokrat hodila k njemu. Novinarsko z njim sodelovala. Delala sem portret za nacionalno televizijo o njem in zelo dobro sem preučilo njegov politični slog. In na prvem mestu pri njem je bilo delo za državo, delo za dobro ljudi! Politiko je razumel zelo pragmatično, ko je bil predsednik vlade, vedel je, da je treba iskati kompromise in da je treba segati čez neke ideološke bloke, čez levo in desno in poskušati sodelovati, ker je treba delati za državo.

Robert Golob ves čas straši s prihodom Janeza Janše, to je njegova mantra.

Ja in to je problem. Janez Janša je zrcala podoba in on straši z Robertom Golobom. Zato mislim, da Anže Logar, če resno zastavi zgodbo, lahko preseka to strašenje na desni opciji. In na levi bi se morali zavedati, da je treba presekati blokovske delitve in iti v tisto, kar smo pred 20 leti že imeli v tej državi. Se pravi, na nek način bo treba sodelovati, če želimo naprej.

Prej si v najinem pogovoru omenila, da je Janez Janša nekako v narekovajih poslal Branka Grimsa v evropski parlament kot najbolj skrajnega na desnici, kar bi mu lahko ustrezalo doma. Kako vidiš rezultate evropskih volitev, tudi rezultat Vesne?

Rezultat Vesne ni rezultat Vesne. Je rezultat Vladimirja Prebiliča, rezultat tega, da je že eno leto prej začel kandidirati za predsednika države, kjer se je resno podal v samokandidaturo in potem dobil Vesno kot podporno stranko. Enako je potem delal celo leto, ko je šel v kandidaturo za evropskega poslanca. Z Vladimirjem Prebiličem sva se srečala ob eni priložnosti, zelo na kratko govorila in sva v kontaktih. Razumem njegovo pozicijo, želi biti najprej evropski poslanec in se preizkusiti v Evropskem parlamentu. Vidim tudi, da je šel v tiste odbore v Evropskem parlamentu, ki ga zanimajo, kako pač regionalno pomagati na nekih lokalnih in regionalnih temah.

Se pa že napoveduje njegova vrnitev.

Ja, po moje bodo tako kot recimo v primeru Karla Erjavca romali k njemu, naj se vrne, ker je visoko na lestvicah popularnosti, naj zastavi svoje ime in svoj politični kapital za levosredinsko opcijo. Kaj bo čez leto in pol, ne vemo. Je dosti časa, hkrati je pa malo časa. Naj citiram Gregorja Golobiča, sva imela pol leta nazaj en tak zanimiv pogovor, ko je rekel, da je do državnozborskih volitev eno leto precej časa, hkrati pa je malo za tovrstne poteze.

Kaj pa gospod Grims?

Ja, to kar je Janezu Janši uspelo, je, da se je tistega, ki se ga je označevalo za največji ekstrem, uspelo spraviti v Evropski parlament. Se pravi, na nek način umiriti situacijo v Sloveniji in se zdaj znova prodaja za nekega zmernega politika. Samo čestitam mu lahko, glede na to, kako vodi svojo politično strategijo. Se pa seveda moti glede predčasnih volitev. In to ve, da se moti.

Kot svetlo točko si omenila imenovanje slovenskega komisarja, gospoda Tomaža Vesela.

Ja lahko rečem takole: kakršne koli že so kadrovske poteze Roberta Goloba in večina se ni izkazala za ravno dobre, čeprav o sebi trdi, da je absolutno najboljši na področju kadrovanja in kadrovskih izbir, pa ni, pa bi vendarle rekla, da je ta s Tomažem Veselom vendarle malo boljša, kajti Tomaž Vesel je bil kar dober predsednik Računskega sodišča in v tem smislu dovolj posrečena kadrovska izbira. Hkrati si je s tem Golob še uspel spraviti z mize potencialnega rivala na levosredinski opciji, ko ga bo spravil v Bruselj.

Prej si govorila o zlorabi, zlorabah v Janševi vladi, lahko govoriva tudi o zlorabah v tej vladi, sama si občutila to na lastni koži v primeru Fursa. Od tam naj bi odtekale informacije tudi v aferi Litijska, ko se je točno vedelo, kdaj je prodajalec plačal davek, kdaj je vrnil denar in komu.

To sem opazila v medijih, jaz pa lahko povem za svoj primer, ko sem bila predsednica tiste preiskovalne komisije, ki jo zdaj vodi kolegica Tamara Vonta, je v zadnjih mesecih vodenja prišlo do tega, da so prišli strokovni sodelavci k meni, češ, da so na Fursu opazili, da so bile neke preiskave enega podjetja, ki smo ga imeli tudi mi v naši preiskovalni komisiji, in da bi bilo dobro pogledati, če so na Fursu dobili kaj podatkov, ki segajo tudi v področje naše preiskave. Tako smo mi takrat sprejeli sklep, da naj nam Furs pač omogoči vpogled v te podatke, se pravi točno določeno obdobje, ki ga zajema parlamentarna preiskava, se pravi od leta 2020 do 2022, ampak na Fursu so se odločili samoiniciativno, ne glede na moja navodila, ki sem jih pošiljala preko strokovnega sodelavca, da bodo poslali celotno gradivo. To pa je težava. Ker v državnem zboru, ne glede na to, da si zavezan zakonu o tajnih podatkih in da se ti podatki hranijo v arhivih in v zaprtih kleteh, tovrstni podatki zelo hitro najdejo pot izven teh soban.

In moram dodati še eno stvar, da smo to hitro ugotovili in smo zadevo tudi preprečili. Tako, da ne dvomim v možne potencialne zlorabe teh inštitucij.

Sta s predsednico državnega zbora še v dobrih odnosih?

S predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič sva v zelo dobrih odnosih. Razumem njeno pozicijo, vem, kaj se je zgodilo takrat, ko se jo je skušalo razrešiti in pod kakšnimi pritiski je bila in pod kakšnimi pritiski je še vedno. Vem, da zelo zadržano nastopa v javnosti. Velikokrat se dobivava in moram reči, da tudi velikokrat deliva kritične poglede na aktualna dogajanja.