Slabi dve leti od nastopa Golobove vlade je večina zavez, ki so jih vladni partnerji sklenili ob podpisu koalicijskega sporazuma, ostala neizpolnjenih.

Vlado je udarila javnofinančna realnost, strankarska disciplina pri Svobodi in SD pa ne temelji na argumentih, pogovorih in širšem razmisleku. V zadnji aferi Litijske 51 smo videli, da se SD ob aferi ni vprašal, kdo jo je sprožil, zakaj in kaj lahko naredijo, da bi preživeli. Reakcije so bile premalo razumske, stranka SD z največjo tradicijo na slovenskih tleh, je v hipu pokazala, kako zelo ranljiva je. Kot bi jim manjkal nek glas modrecev, ki bi svetoval, kako ob prvi žrtvi ne izgubiti vojne. Tako lahko vidimo, da vlada ne deluje za ljudi, Svoboda se ukvarja z lastnim kadrovanjem, kadrovski bazen pa je tako zelo izpraznjen, da ministri postanejo popolni začetniki, brez izkušenj, pogosto s premalo znanja in politične kilometrine. Kot da bi iskali le poslušne izvrševalce zakulisnih kreatorjev vladne politike. Velike težave ima koalicija z zaupanjem med lastnimi vrstami. Vlada je zamudila zgodovinsko priložnost, da bi naredila globoke družbene, ekonomske, socialne spremembe, ki so jih volivci pričakovali na več področjih in za kar so dobili tudi mandat. Morda je še največje presenečenje trojčka Levica, ki ima res najmanj afer in deluje mirno in preudarno. Vsaj po prvih dveh letih. V Svobodi pa smo bili priča etično spornemu delovanju, podtikanjem v lastnih vrstah, trenju. Še enkrat več so nas utrdili, da je novim političnim obrazom prvenstvena potreba po lastnem preživetju, kot pa jim je mar za blagor in dostojno življenje državljanov.

Zdravstvo

Zaveza: Naša prioriteta interventnega zakona bo elektronska debirokratizacija zdravstvenega sistema.

Zaveza ni izpolnjena.

Obrazložitev: Zakon o digitalizaciji bi omogočil uvedbo enotne kartoteke z zdravstvenimi podatki, v katero bi vsi izvajalci (tudi zasebniki) morali vnašati vse klinične podatke pacientov. Vsi podatki bi bili zbrani na enem mestu, s čimer bi se izognili ponavljajoči se diagnostiki, zdravniki pa bi lahko več časa namenili obravnavi pacientov. Predlog zakona, ki so mu nasprotovali tudi koalicijski poslanci, je bil oktobra lani zavrnjen.

***

Zaveza: Odprava 'popoldanskega dela' zdravnic in zdravnikov pri zasebnikih in razmejitev javnega ter zasebnega zdravstva.

Zaveza ni izpolnjena.

Obrazložitev: Ministrstvo za zdravje se spremembe loteva po polžje zaradi bojazni, da bi rokohitrske poteze, ki bi preprečevale delo pri zasebnikih, lahko vplivale na dostopnost do zdravstvenih storitev, kar pa je ob obstoječih čakalnih dobah bolj za lase privlečen izgovor.

***

Zaveza: Vključitev zobozdravstva v univerzalno javno zdravstvo po kriteriju strokovnosti, saj trenutno ta ne obsega niti vseh osnovnih storitev.

Zaveza ni izpolnjena.

Obrazložitev: Delovna skupina, ki se bo ukvarjala s prenovo programov v zobozdravstvu, redefinicijo košarice javnih zobozdravstvenih storitev, posodobitvijo zobozdravstvenega tima in delovnimi procesi v zobozdravstvenem sistemu, je šele v fazi imenovanja.

***

Dr. Janez Markeš aktualno dogajanje v zdravstvu – tudi stavko zdravnikov in zobozdravnikov, ki teče že 31 dan in je najdaljša v zgodovini države – vidi v kontekstu neoliberalnega razstavljanja slovenskega javnega zdravstva in prostora nasploh. »Fidesu se ne sme dovoliti, da izpelje svoje namere do konca. Zato razumem Roberta Goloba, da se zadev v zdravstvu loteva z občutljivostjo, ki ima za cilj preprečiti razpad sistema. Fides paciente uporablja za talce, česar si vlada v enaki meri ne more privoščiti.«

***

Pravosodje

Zaveza: Odločbe Ustavnega sodišča morajo biti uresničene v najkrajšem možnem roku in ne glede na to, ali se z vsebino ustavne odločbe strinjamo ali ne.

Zaveza ni izpolnjena.

Obrazložitev: Premier Robert Golob je sodnikom lani obljubil 600 evrov bruto mesečnega dodatka, a so se zanj obrisali pod nosom in šli na ustavno sodišče. 3. januarja je na podlagi ustavne odločbe potekel rok za uskladitev plač sodnikov in tožilcev. Od takrat sodniki izvajajo mesečne protestne zbore, pridružili so se jim tudi tožilci.

Rok Čakš izpostavlja Golobovo neizkušenost, ki se je po njegovem pokazala pri dajanju parcialnih obljub. »Takšna diskrepanca med zavezami in dejanji pa seveda pomeni, da je vlada povsem nekredibilna, ne samo v besedi, temveč tudi v koalicijskih zavezah, ki, kot vidimo, to zaveze niso.« Razkorak med zapisanimi zavezami in dejanskim ravnanjem pa dr. Janez Markeš pripisuje vladni nenačelnosti: »Vsi vemo, da je treba v pravni državi – kar naj bi Slovenija bila – in v državi, ki se sklicuje na demokracijo, ustavne odločbe spoštovati.«

Zaveza: Spremenili bomo Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki bo poskrbel za učinkovitejši zaseg vsega premoženja nezakonitega izvora.

Zaveza še ni izpolnjena.

Obrazložitev: Operativna delovna skupina pod vodstvom ministrstva za pravosodje mora do septembra pripraviti oris kadrovskih in materialnih potreb, tehničnih rešitev in preliminarno oceno finančnih posledic in koristi, ki jih bo država imela z vzpostavitvijo novega sistema ter pregled zakonodaje, ki jo je treba spremeniti za izboljšanje sistema. Šele potem se bo lahko začelo resno razmišljati o izvajanju zakonskega ukrepa.

***

Volilni sistem

Zaveza: Zagovarjamo proporcionalni sistem, ki mora z ukinitvijo volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu zagotoviti največji možni vpliv državljank in državljanov na izbiro političnih predstavnikov in predstavnic.

Zaveza ni izpolnjena.

Obrazložitev: Prvotna Golobova zamisel, da se bo o spremembi volilnega sistema, ki bi dal pri izvolitvi kandidatov večjo moč volji volivcev in ne strankam, odločalo na referendumu ob julijskih volitvah v evropski parlament, je izginila z vladnega seznama prioritet.

***

Socialne zadeve

Zaveza: V dialogu s socialnimi partnerji bomo pripravili in izvedli pokojninsko reformo, ki bo krepila prvi pokojninski steber, spodbujala pokojninsko varčevanje in omogočila vzdržno izvajanje medgeneracijskega zavezništva s ciljem dostojnega življenja vseh upokojencev.

Zaveza ni izpolnjena.

Obrazložitev: Pokojninske reforme v tem mandatu ni pričakovati, saj vlada previdno tipa med socialnimi partnerji. Stavi na široko javno razpravo in pogajanja s socialnimi partnerji, spremembe pa načrtuje postopoma in v dolgem prehodnem obdobju. Med izhodišči pokojninske reforme pa po zagotovilih ministrstva za delo ni dviga upokojitvene starosti.

***

Zaveza: V dogovoru s socialnimi partnerji bomo spodnjo mejo fonda ur za polni delovni čas postopoma znižali na 30 ur tedensko ob nespremenjeni 40-urni zgornji meji, kar bo delodajalcem omogočilo skrajšanje polnega delovnega časa, zaposlenim pa polne pravice iz naslova delovnega razmerja za polni delovni čas.

Zaveza ni izpolnjena.

Obrazložitev: Zaveza je že bila predmet pogajanj, a neuspešno, obeta se ji še en krog.

***

Zaveza: V polni meri bomo spoštovali veljavno zakonodajo o načinu določanja minimalne plače. Z ustreznim prehodnim obdobjem bomo odpravili doplačevanje do minimalne plače oz. uzakonili minimalno plačo kot najnižjo osnovno plačo.

Zaveza še ni izpolnjena.

Obrazložitev: Ministrstvo za delo nima odgovora, kdaj bodo doplačevanje do minimalne plače odpravili.

***

Zaveza: Vlada bo s ciljem odprave prekarnosti in zagotavljanja odgovornega dela v sodelovanju s stroko in civilno družbo pripravila strategijo, standarde prekarnosti in ukrepe za odpravo prekarnosti.

Zaveza je v izpolnjevanju.

Obrazložitev: S sprejetjem sprememb in dopolnitev Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti so bili sprejeti določeni parcialni ukrepi: zvišanje nadomestila za čas čakanja na delo agencijskih delavcev, olajšanje usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja ter okrepitev inšpekcijskega nadzora na področju nadzora delovnih razmerij. Sprejetje strategije je predvideno v letu 2024.

***

Stanovanjska politika

Zaveza: Okrepiti delovanje Stanovanjskega sklada Republike Slovenije in podpreti druge modele financiranja, s ciljem zagotoviti 20.000 javnih najemnih stanovanj do leta 2030.

Zaveza je v izpolnjevanju.

Obrazložitev: Z Ministrstva za solidarno prihodnost so na vprašanje, kako prispevajo k okrepitvi delovanja Stanovanjskega sklada, odgovorili, da so v letu 2023 Stanovanjskemu skladu zagotovili 25,5 milijona evrov, kar je najvišja dokapitalizacija sklada v zgodovini države. V letu 2024 bo ministrstvo izvedlo dodatno dokapitalizacijo v višini 25,5 milijona evrov. Prav tako so tudi v letu 2025 zagotovljena sredstva za SSRS v višini 25,5 milijona evrov.

Na vprašanje, koliko najemnih stanovanj bo predvidoma zgrajenih do konca mandata te vlade, torej, če ta obstane do junija 2026, so zapisali: »Do konca mandata načrtujemo gradnjo predvidoma 5000 stanovanj. V tem času nameravamo postaviti tudi sistem, ki bo zagotavljal, da se bo po letu 2026 zgradilo med 2000 in 3000 stanovanj na leto. Osnova za to bo sistemski finančni vir, ki bo stabilen in nanj ne bodo vplivala politična nihanja. Zaveza o sistemskem viru financiranja je bila potrjena na koalicijskem vrhu februarja 2023. Zakonski okvir, v katerem bo zapisana končna oblika sistemskega vira financiranja gradnje javnih najemnih stanovanj, bo predstavljen leta 2025.« Državni sekretar Klemen Ploštajner je za njihov medij dejal, da bi število 20 tisoč zgrajenih najemnih stanovanj lahko dosegli v približno desetih letih.

***

Zaveza: Spremenili bomo področno zakonodajo s ciljem zagotovitve večje pravne varnosti najemnikov in najemodajalcev, s ciljem spodbujanja oddajanja stanovanj za nedoločen čas.

Zaveza še ni izpolnjena.

Obrazložitev: Nič ni bilo strojenega na razmisleku iz koalicijske pogodbe, ki predvideva, da bi država omogočila občinam omejitev rasti najemnin. S tem bi seveda posegli na trg ponudbe in povpraševanja, kar papir prenese, dejansko pa je to zelo težko izpeljati. To so ugotovili tudi na ministrstvu. Takole so napisali: »Področje regulacije najemnin velja za enega od bolj zapletenih mehanizmov urejanja najemnega trga. Na Ministrstvu za solidarno prihodnost trenutno še preučujemo možnosti za izvedbo vzpostavitve tovrstne regulacije, zato ne moremo konkretneje komentirati.« Stranke vladne koalicije bi stanovanjsko stisko mladih reševale z boljšo regulacijo kratkoročnih oddajanj. V koalicijsko pogodbo so zapisale: »Zagovarjamo boljši nadzor ter regulacijo kratkotrajnih najemov (npr. nadzor in omejevanje platforme Airbnb po vzoru Amsterdama, Pariza ali Barcelone) in pripravo zakonske podlage, ki bo lokalnim skupnostim omogočila tak nadzor.«

Z Ministrstva za solidarno prihodnost pa so sporočili: »Zakonska ureditev, s katero bi uredili kratkotrajno oddajanje nepremičnin prek platform, kot sta npr. Airbnb in Booking, se še oblikuje in jo trenutno pripravljamo v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport. Z novo zakonsko ureditvijo želimo vzpostaviti pravila in omejitve za kratkoročno oddajanje stanovanj ter s tem odpraviti številna neravnovesja, ki jih na stanovanjskem trgu povzroča množično oddajanje stanovanj na kratki rok. Kratkoročnega najema ne bomo prepovedali, ampak bomo to področje uredili v skladu s cilji reševanja stanovanjske politike na eni strani in kratkoročnega oddajanja namestitvenih kapacitet turistom na drugi strani.«

Vzgoja in izobraževanje

Pri vzgoji in izobraževanju je ta hip najbolj aktualna prisila združevanja vrtcev, ki jo izvaja Mestna občina Ljubljana, in sicer kljub vsem pomislekom strokovnjakov s tega področja. Zoran Janković pri tem računa na podporo prijatelja Roberta Goloba.

Naslednje šolsko leto se v devetletko vračajo nacionalni preizkusi, ki bodo šteli pri vpisu v srednjo šolo, vendar za to še ni pravne oziroma zakonske podlage. Prav tako še ni izpolnjena napoved, da bi financirali zadnje leto vrtca ali celo uvedli brezplačen vrtec za vse.

***

Okolje

Zaveza: »Na Muri ne bomo gradili hidroelektrarn, na srednji Savi bomo ponovno preverili smotrnost gradnje novih hidroelektrarn.«

Izpolnjevanje zaveze je v teku.

Obrazložitev: »Postopek umeščanja hidroelektrarn Renke, Trbovlje in Suhadol na srednji Savi je v postopku študije variant, so odgovorili z ministrstva za naravne vire in prostor. S predvidenimi načrti gradnje verige hidroelektrarn na srednji Savi se ne strinjajo nevladne organizacije, ki opozarjajo na nesprejemljivost pritiskov politike in investitorjev na okoljske in druge strokovne institucije, ki sodelujejo pri pripravi strokovnih mnenj.

Druge naloge

Pred drugo polovico mandata je Golobova vlada še pred številnimi izzivi. Med večjimi je reforma plačnega sistema v javnem sektorju. Kot glavni pogajalec jih po novem vodi finančni minister in podpredsednik vlade Klemen Boštjančič, čigar naloga bo uskladiti plače v petih plačnih stebrih. Po Markeševem mnenju je način, ki obravnava celotni javni sektor hkrati, primeren, Čakš pa opozarja, da se je vlada s predhodnim partikularnim pristopom k reševanju plačnih težav posameznih skupin v javnem sektorju zaplezala. »Kot edino rešitev vidim, da se z zvrhano mero potrpežljivosti, vloženega časa in posipavanja s pepelom, če je to potrebno, skušajo pristojni ministri oziroma vodje pogajanj povrniti vsaj kanček zaupanja in tega jamčiti s svojo funkcijo oziroma odgovornostjo. Potem se bo morda še dalo kaj dogovoriti, če ne, bo to moralo postati stvar kakšne naslednje vladne ekipe,« pravi Čakš.

Oba komentatorja se strinjata, da politične stranke v predvolilni kampanji in tudi po volitvah, ob pisanju koalicijske pogodbe, sestavljajo seznam, ki je skupek želja in interesov. »Vse vlade na začetku obljubljajo raj na zemlji, na koncu pa se pogaja za delčke tega raja. Današnja politika je nedržavniška in brez trdnih načel. Politiki načela prilagodijo željam ljudstva, nato pa tem željam sledijo po potrebi. Njihov interes na koncu je biti ponovno izvoljen, na oblasti in pri denarju,« svojo analizo konča Markeš.