1. Afera Litijska 51: 7,7 milijona evrov za nakup sodne stavbe, ki je odnesla pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan. Računsko sodišče je že ugotovilo, da je finančno ministrstvo Klemna Boštjančiča nezakonito prerazporedilo sredstva za nakup, ki se je zgodil 31. decembra 2023, dobesedno čez noč. Dogajale so se manipulacije s cenitvami stavbe in velikostjo prostorov. Odgovornost za nakup so na ministrstvu prevalili na uslužbence ministrstva. Revizorka, ki je dokazala nasprotno, pa je zdaj deležna pogroma in išče pravico na sodišču.

2. Nakup 13 tisoč prenosnih računalnikov: Kot smo razkrili na Preiskovalno. si  je ministrstvo za digitalno preobrazbo pod vodstvom Emilije Stojmenove Duh  za računalnike, od katerih jih več tisoč še ostaja v skladišču, porabilo 6,5 milijona evrov davkoplačevalskega denarja. Ministrica je računalnike kupila brez pravne podlage, a z vednostjo predsednika vlade. Nakup je bil po ugotovitvah KPK in Računskega sodišča neracionalen in brez pravne podlage. 

3. Afera Lindav-Bobnar in politizacija policije: Nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjan Lindav sta premierju Robertu Golobu in nekaterim njegovim najožjim sodelavcem očitala, da so izvajali nedopusten politični pritisk na kadrovanje v policiji z navodilom, naj policijo očistita Janševih kadrov. Morala sta se posloviti. Golob tudi dve leti po odhodu obeh funkcionarjev vse nepravilnosti v Policiji pripisuje njima. 

4. Izključitev poslancev Gibanja Svoboda: Iz Gibanja Svoboda so brez pojasnila izključili poslanko Mojco Šetinc Pašek in poslanca Roberta Pavšiča.
Poslanske vrste Gibanja Svoboda so zapustili še: Dejan Zavec in Martin Marzidovšek, ki je odšel na ministrstvo za digitalno preobrazbo, ter Monika Pekošak, ki je odšla v upravo Darsa.

Kot podpredsednica stranke je odstopila tudi Urška Klakočar Zupančič, Golob je navedel, da iz osebnih razlogov in preobremenjenosti. Ostala pa je predsednica državnega zbora, vendar pa ni več kritična do vlade.

»To ni več moja stranka. /.../ Moj odstop je hkrati svarilo, da prihodnost spoštovanja demokratičnih standardov ne sme biti odvisna od nekaj posameznikov, temveč od kulture dialoga, ki temelji na vrednotah,« tako  je decembra 2022 zapisala Marta Kos, ko za Gibanje Svoboda ni bila več sprejemljiva kot kandidatka za predsednico republike. Potem je prišlo do preobrata in vlada jo je, ko se je na grd način znebila kandidata Tomaža Vesela, imenovala za kandidatko za evropsko komisarko. 

5. Afera Lesnina/Parmova: Ministrstvo za javno upravo je na papirju sicer vodilo postopek nakupa Parmove 53, vendar pa so prav na ministrstvu  Klemna Boštjančiča ekspresno hitro potrdili nakup prostorov za Urad za preprečevanje pranja denarja. Ogled prostorov se je zgodil namreč že naslednji dan po prejemu edine ponudbe, v enem tednu pa je bila Parmova potrjena za nakup,  še preden se je iztekel datum do katerega so bile dopustne tudi druge ponudbe. Cena Parmove ni bila ugodna. Na trgu smo našli cenejše ponudbe. Za primerjavo. Kvadratni meter na Litijski je stal 1.200 evrov, finančno ministrstvo je za kvadratni meter na Parmovi plačalo kar 1.777 evrov, čeprav trdijo, da ceni nista primerljivi, saj gre za različen čas nakupa, velikost in namen.

6. Ovadba dr. Roberta Goloba: Policija je predsednika vlade ovadila na podlagi obtožb nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar zaradi kaznivega dejanja dajanja daril za nezakonito posredovanje po drugem odstavku 264. člena KZ-1, ki pravi: »Kdor drugemu obljubi, ponudi ali da nagrado, darilo ali kakšno drugo korist zanj ali za koga drugega, da bi izkoristil svoj položaj ali svoj resnični ali domnevni vpliv in posredoval, da bi se opravilo uradno dejanje, ki se ne bi smelo opraviti, ali da se ne bi opravilo uradno dejanje, ki bi se moralo ali smelo opraviti, se kaznuje z zaporom od enega do šestih let in denarno kaznijo.«

7. Odpis dolgov: Finančna uprava je umaknila plombe s premoženja Jureta Jankovića, mlajšega od sinov ljubljanskega župana. Prav tako so umaknili hipoteko na 1400 kvadratnih metrov veliki parceli. Po nekaterih informacijah naj bi del dolga mlajši od bratov Janković odplačal, del pa naj bi zastaral. Furs je sicer družini Janković že leta 2019 odpisal 29-milijonski dolg.

8. Lastništvo Roberta Goloba v podjetju Star Solar: Star Solar prejema sredstva od državne družbe Borzen, ki ji prodaja elektriko. Ima več kot 250 tisoč evrov prihodkov na leto, lani je ustvaril slabih 72.000 evrov dobička (vir: Ebonitete).

9. Golobov račun v tujini: Premier Robert Golob ni nikoli dokončno pojasnil informacije o računu na Banki Raiffeisen v Romuniji, ki se glasi na njegovo ime. Golob je trdil, da v tujini nima računov, da naj bi bil nekdo v Romuniji zlorabil njegovo identiteto in odprl bančni račun na njegovo ime. Kot je po poizvedovanju o preiskavi na tamkajšnji policiji poročala Mladina, pa so jim iz generalnega inšpektorata romunske policije odgovorili, da informacij o tem nimajo: »Obveščamo vas, da so bili opravljeni pregledi, pri katerih niso bili ugotovljeni nobeni delovni ali kazenski spisi, ki bi bili predmet preiskave v zvezi s tem, kar ste zahtevali.«

10. Vlada zvišala plači predsednika SDH Žige Debeljaka in člana uprave Janeza Tomšiča: Žigi Debeljaku za vodenje Slovenskega državnega holdinga od 1. junija 2024 pripada 13.232 evrov bruto, Janezu Tomšiču pa 11.909 evrov bruto. Oba sta prejela tudi nagrado za uspešnost, skupaj 24.300 evrov bruto. Z imenovanjem Žige Drebeljaka na čelo SDH se je okrepila moč Gibanja Svoboda nad državnim premoženjem, saj tako preko Debeljaka drži roko nad 11 milijardami, ki so skoncentrirane v mreži državnih podjetij. Ob tem ni nepomembno, da so pod upravljanje SDH prešli tudi 2TDK, Slovenski gozdovi, DRI in Kobilarna lipica.

SDH bo na ogorčenje sindikatov likvidiral invalidsko podjetje CSS.

11. Neizpolnjene obljube v zdravstvu in najdaljša stavka zdravnikov v zgodovini Slovenije: Pomanjkanje zdravnikov, dolge čakalne vrste in nepojasnjeni izbrisi napotnic, težave z digitalizacijo zdravstvenega sistema, nezadostni ukrepi za izboljšanje dostopa do zdravstvenih storitev, nedoseganje obljubljenih reform. Zdravniki stavkajo že leto dni. Odstopljeni minister Danijel Bešič Loredan pa je med oktobrom in decembrom 2022 zasebnikom v zdravstvu podelil 30 milijonov za skrajševanje čakalnih vrst.

12. Politični pritiski na neodvisne institucije: Računsko sodišče je opozorilo na pritiske vlade na njihovo neodvisnost z odvzemom proračunskih sredstev (3,8 milijona evrov) potem, ko so v reviziji ugotovili, da je finančno ministrstvo Klemna Boštjančiča nezakonito prerazporedilo sredstva za nakup stavbe na Litijski 51. Denar so jim vzeli z izgovorom, da ga potrebujejo za Onkološki inštitut, čeprav bi ga lahko poiskali tudi drugje. Prav tako je na pritiske opozoril Državni svet, ki mu je vlada odvzela sredstva (3,4 milijona evrov) potem, ko so svetniki zadržali zakon zakon o izvrševanju proračuna za leto 2025. Robert Golob je postopek proti njemu pred KPK označil za farso.

13. Stanovanjska reforma: Robert Golob je obljubil 30.000 stanovanj do konca mandata njegove vlade, potem je številko spremenil na 3000 do leta 2026. Prav tako je obljubil sto hiš za družine, ki so v poplavah izgubile dom. Od avgusta 2023 je novo hišo dobila samo ena družina poplavljencev, pa še to je zagotovilo zasebno podjetje.

14. Nepregledno porabljanje javnih sredstev in sporni dodatki za povečan obseg dela:  Na Preiskovalno.si smoobjavili  izplačila visokih dodatkov javnim uslužbencem na ministrstvih, tudi za naloge, ki so običajen del delovnega procesa (pošiljanje opomnikov ministrom, sestanki ...). Samo v kabinetih ministrstev so uslužbencem za leto dni izplačali več kot 1,5 milijona evrov bruto za povečan obseg dela.

15. Nezakonitosti in sumi nepravilnosti v Policiji: Upravno sodišče je ugotovilo, da je uradniški svet nezakonito imenoval šefa Policije Senada Jušića, ki je na čelu državotvornega organa kljub nezakonitosti vztrajal 83 dni. 

Minister Boštjan Poklukar kljub zahtevam koalicijskih partnerjev, SD in Levice, ni želel ponoviti razpisa za generalnega direktorja policije. Zaradi številnih očitkov o nepravilnostih v času njegovega mandata (reševalni helikopter, neracionalen nakup petih policijskih stražarnic za pol milijona evrov, nasilje na območjih z romskih prebivalstvom, slabo delovanje NPU, odtekanje informacij h kriminalnim združbam, neupravičeni vpogledi v varnostne kamere, nepooblaščeno zbiranje podatkov o varovanih osebah, zasledovanje tožilke Mateje Gončin, predsednik vlade Robert Golob je mimo zakona ustanovil svojo lastno varnostno službo), ga v torek čaka interpelacija. Koalicijski partnerici o podpori ministru še razmišljata. 

16. Afera superračunalnik: Predsednik vlade je obljubil da bo eden od petih evropskih superračunalnikov zgrajen v Mariboru. Zanj naj bi Evropska komisija prispevala kar 50 milijonov evrov, izkazalo pa se je, da bo Slovenija prispevala 5 milijonov evrov za izgradnjo superračunalnika v italijanski Bologni.

17. Afera lučke: Medtem ko je ministrica Stojmenova Duh kljub aferi z računalniki morala oditi zaradi uporabe modrih luči na diplomatskem vozilu med vožnjo v Avstriji, pa minister Borut Sajovic, ki je z lučkami na vozilu drvel mimo prometne nesreče na gorenjski avtocesti in oviral intervencijo, pa očitno ni ravnal sporno. Prav tako je zavajal glede številnih nepremičnin in zemljišč, ki jih ima družina v lasti.  

18. Afera omrežnine: Evropska komisija je na direktorat za energijo poslala dopis, v katerem v zvezi s sistemom obračunavanja omrežnine opozarja na veljavno zakonodajo EU o neodvisnosti regulatorjev. Če bo vlada sprejela ukrepe, ki bi posegli v neodvisnost agencije za energijo, bi lahko komisija sprožila postopek ugotavljanja kršitev obveznosti po pravnem redu EU. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je namreč predlagalo vrnitev omrežninskega sistema na prejšnje stanje, potem je vlada pozvala člane sveta agencije k odstopu, dva od petih pa sta to tudi dejansko storila. Vlada je sprva podpirala delo Agencije.

Spremembe v obračunu omrežnine so privedle do višjih stroškov električne energije, zlasti za uporabnike, ki so se odločili za naložbe v okolju prijazne tehnologije, kot so toplotne črpalke in električna vozila. Te naprave so bile še pred časom spodbujane s strani države kot trajnostna alternativa, vendar bodo zdaj njihovi uporabniki nosili večji del finančnega bremena.

Podjetja se spopadajo z visokimi stroški energije. Največja težava je omrežnina za najvišjo doseženo moč, ki je najdražja prav v času jutranjega delovnika – med 7. in 14. uro.

Predsednik vlade dr. Robert Golob prihaja iz energetike. Vlada je napovedovala sistem, ki bo prijaznejši in bolj pravičen za uporabnike, posebej tiste, ki so se prilagodili na zeleni prihod, danes pa gospodinjstva, podjetja in kmetje plačujejo dražjo elektriko in omrežnino. Najbolj bodo finančno prizadeti prav tisti, ki so storili prehod v obnovljive vire energije. Podražitev pa je prizadela tudi nekdanje Golobov Gen-I, od koder prihaja predsednik vlade.

19. Novi davki: Julija je napovedan nov prispevek za dolgotrajno oskrbo, medtem ko reforma dolgotrajne oskrbe ostaja mrtva črka na papirju, domovi za starejše kadrovsko in finančno kolapsirajo, pravice uporabnikov pa se krnijo. Zaposleni in delodajalci bodo plačevali en odstotek od bruto plače, upokojenci pa en odstotek od neto pokojnine. Tisti, ki so v obeh vlogah, torej podjetniki ali kmetje, pa dva odstotka od bruto plače. 

Z marcem se bo tako prvič zvišal obvezni zdravstveni prispevek, ki smo ga v prostovoljni obliki včasih plačevali zasebnim zavarovalnicam. Vlada ga bo uskladila z rastjo povprečne plače v letu 2024. Po zadnjem podatku bi to pomenilo, da bi se prispevek s 35 dvignil na dobrih 37,5 evra.  

Vlada je zaostrila pogoje za obdavčitev dohodkov iz dejavnosti po sistemu normiranih odhodkov. Najvišja dovoljena meja za sodelovanje v sistemu za polne normirance se znižuje s 100.000 na 60.000 evrov letnih prihodkov, za popoldanske pa s 50.000 na 30.000 evrov.

Za pijače z dodanim sladkorjem in sladili se je davek na dodano vrednost (DDV) zvišal z znižane 9,5-odstotne na splošno stopnjo, to je 22 odstotkov.

20. Pravica do odklopa, štempljanje: Neživljenjska zakonodaja podjetjem prinaša dodatno birokracijo, dodatne stroške delodajalcem, ne sledi novim oblikam dela, obenem pa ne prinaša nikakršnih zagotovil, da se zlorabe oz. kršitve ne bodo več dogajale.

Gospodarstvo razburja tudi ideja kulturne ministrice Aste Vrečko, da bi plačevala nevidno delo.

21. Medijska kontrola: Nov predlog medijskega zakona,ki ga je vlada na dopisni seji sprejela na silvestrovo, odpira možnosti za dodatne nedopustne pritiske na medije. Strokovnjaki s podorčja novinarstva in medijev so kritični in opozarjajo, da bi tak predlog zakona moral iti v ustavno presojo.  Če bi tak zakon sprejela Janševa vlada, bi kolesarji upravičeno preplavili Ljubljano. Zakon namreč spreminja razdeljevanje sredstev za medije in dopušča favoriziranja,  ter uvaja nedopustno sankcioniranje oziroma discipliniranje medijev s katerimi bi poskušali vplivati na uredniške politike medijev. 

22. Afera Jek2: Oddaja Tarča je razkrila skrivne tonske posnetke o podtalnih dogovorih politikov in načrte, kako bi izigrali ljudstvo in obšli zakonodajo pri referendumu za JEK 2. Pod mizo so skupaj delovali poslanci Gibanja Svoboda in SDS. Politika skupaj z energetskim lobijem, v katerem so Golobovi tesni sodelavci iz kroga državnega Gen-I, pripravlja tudi novo finančno stabilno in bogato gospodarsko družbo, »elektroenergetski steber, znotraj katerega se izvede optimizacija poslovnih procesov ter konsolidacija kadrovske in finančne moči.« (O D L O K o strategiji upravljanja naložb države, 12. junija 2024).

23. Afera zlati tiri: Vlada bo za skupni znesek 231,6 milijona evrov zgradila dve železniški postaji. Za gradnjo na Jesenicah je najnižja ponudba gradbinca 170 milijonov evrov, prvotno ocenjena investicija pa je bila 81 milijonov evrov. Prenova železniške postaje v Novi Gorici pa bo stala 61,6 milijona evrov, investicija se je podražila za 22 milijonov evrov.

24. Politično imenovanje kadrov: V ključnih državnih institucijah in podjetjih so imenovani ljudje, naklonjeni stranki Gibanje Svoboda. Tako je po razkritjih, da je proračunska sredstva namenila prijateljici in po dragih potovanjih v tujino za naš denar, odstopljena ministrica Sanja Ajanović Hovnik zaposlitev dobila na Slovenskih železnicah, kjer prejema več kot 8000 evrov bruto plače. Ajanović Hovnik je bila tudi glavna financerka Gibanja Svoboda, iz stranke je izstopila lani.

Petletni mandat vodenja Darsa je novembra lani prevzel Andrej Ribič, financer in vodja volilnega štaba Gibanja Svoboda.

Novega predsednika uprave nadzorniki niso iskali z javnim razpisom, temveč so se odločili za osebna povabila. Po poročanju Pop tv naj bi postopek izbire novega predsednika uprave preiskovala Komisija za preprečevanje korupcije zaradi prijave o domnevnih kršitvah pri upravljanju družbe in političnem kadrovanju.

Vlada je na čelo Univerzitetnega rehabilitacijskega centra Soča imenovala Romana Jakiča, ki je blizu Gibanju Svoboda, čemur je Svet Soče nasprotoval.

Največja energetska stebra v državi, HSE in GEN, vodita nekdanja sodelavca in prijatelja predsednika vlade Roberta Goloba. To sta njegova poročna priča Tomaž Štokelj in Dejan Paravan. Nekdanji član uprave Gen-I Danijel Levičar je sekretar v premierjevem kabinetu, zadolžen za projekt JEK2. Pred nastopom mandata je v Gen-I delal minister in podpredsednik vlade ter novopečeni generalni sekretar Svobode Matej Arčon.

Minister Bojan Kumer prav tako prihaja iz Gen-I. Barbara Kolenko Helbl je generalna sekretarka vlade, ki prihaja iz Gen-I. Iz vrst Gen-I izhajajo tudi poslanci Svobode, Nataša Avšič Bogovič (vodja poslancev Svobode), Aleš Rezar in Teodor Uranič. Maksimilijana Polak, ki je bila pri Golobu državna sekretarka, je pred časom postala direktorica podjetja Star Solar.

25. Menjave ministrov: Iz Golobove vlade je od začetka mandata odšlo 9 od 13 ministrov. Osem ministrov je iz kvote Gibanja Svoboda.

Tatjana Bobnar (GS)
Danijel Bešič Loredan (GS)
Uroš Brežan (GS)
Irena Šinko (GS)
Sanja Ajanović Hovnik (GS)
Marjan Šarec (GS)
Dario Felda (GS)
Emilija Stojmenova Duh (GS)
Dominika Švarc Pipan (SD)

Goloba so zapustili tudi najožji sodelavci v njegovem kabinetu, zaradi nestrinjanja s politiko njegovega vladanja sta ga zapustili tudi najbolj izkušeni sodelavki Petra Škofic in Kaja Širok.