28. 6. 2024
Razkrivamo zapisnike Sveta delavcev Slovenskih železnic od leta 2018, ki dokazujejo, da je bil generalni direktor Dušan Mes obveščen o vseh nevarnostih na železniških progah ali pa bi moral biti. Zagotovo pa je bil z opozorili zaposlenih seznanjen direktor SŽ-Infrastruktura Matjaž Kranjc, ki je po lanski tragediji pri Postojni, kjer sta v trčenju z vlakom umrla dva delavca, stal tesno ob Mesu in kot enega glavnih krivcev za nesrečo izpostavljal človeški faktor.
Po usodnem trku vlaka in interni preiskavi so sankcije doletela samo progovnega prometnika in progovnega čuvaja, ki pred prihodom vlaka nista opozorila skupine delavcev, ki je na progi opravljala vzdrževalna dela. Vodstvo se je otreslo vsakršne odgovornosti. Dušan Mes, ki Slovenske železnice vodi od leta 2012, po tragediji pa so mu nadzorniki mandat podaljšali še za štiri leta, pred javnostjo pojasnjeval, da je za nesrečo bila kriva človeška napaka, vse naprave na vlaku pa da so delovale brezhibno. Odgovornosti se je otepel tudi Matjaž Kranjc, direktor podjetja SŽ-Infrastruktura, ki je na tiskovni konferenci po tragični nesreči sedel ob Mesu. In javno zagotavljal, da gre izključno za človeški faktor. Direktor Matjaž Kranjc je, kot razkrivamo v dokaznem gradivu, bil seznanjen s problematiko varnosti na železniški progi vse od leta 2018, odkar so zaposleni na Svetu delavcev jasno opozarjali na anomalije pri zaposlitvah in varnosti. Od leta 2018 je v delovnih nesrečah na tirih umrlo pet ljudi, od teh štirje lani, trije pa so bili huje poškodovani.
V zapisnikih Sveta delavcev SŽ – Infrastruktura, kjer je bil vedno prisoten tudi direktor Matjaž Kranjc, piše:
14. marec 2018 - Roman Jakopič, predsednik Sindikata vzdrževalcev železniške infrastrukture Slovenije (SVŽIS), izpostavi tveganje za okužbe in zastrupitve delavcev, ki nezaščiteni rokujejo z kreozoltnim oljem, ter problematiko zagotavljanja varnosti skupinam delavcev, kadar opravljajo dela in naloge na progi.
Izjava direktorja Matjaž Kranjca: »Uvajajo se nove tehnologije v komuniciranju – npr. preko GSM-R naprav.«
Replika Roman Jakopič: »Nove naprave počasi uvajamo. Delodajalec še vedno niha med stroški in človeškimi življenji. Izboljšave predlagali, manjka volje za implementacijo v prakso.
23. november 2018 – Izplačilo nagrad za preprečitev nastanka materialne škode ali nesreče v železniškem prometu: skupaj 20 primerov
Predstavniki sveta delavcev in delavski direktor opozorijo vodstvo na pomanjkanje kadrov in problematiko nadomeščanja ter izpostavijo nerealizirane obljube o novih zaposlitvah.
26. november 2018 – Vlak povozi delavca do smrti na železniški progi Kresnice.
2. oktober 2019 – Miran Prnaver (SVŽIS), opozori, »da prihaja do velikih obremenitev prometnikov pri obveščanju čuvajev delovnih skupin«.
Izplačilo nagrad za preprečitev nastanka materialne škode ali nesreče v železniškem prometu: skupaj 14 primerov
Predsednik Sveta delavcev Milorad Šljivić glede na številne odhode zaposlenih sprašuje, »ali bo družba ob takšnem številčnem stanju delavcev sposobna upravljati promet varno?«
Direktor Matjaž Kranjc odgovori, da družba opravlja promet varno. In da novih zaposlitev ne bo.
Edvard Veber predlaga uvedbo glavnega progovnega čuvaja za lažje sporazumevanje med prometnikom in progovnimi čuvaji, ker se v zadnjih letih izvajajo številni remonti na progah. Bojan Gajšek opozori, da število podrejenih čuvajev, ki je iz 8 naraslo na 13, ni več obvladljivo. Miran Prnaver poroča o velikih obremenitvah prometnikov pri obveščanju delovnih skupin in čuvajev nivojskih potnih prehodov. »Ker je to povezano z neposredno varnostjo in urejenostjo prometa, bi temu problemu morali nameniti dovolj veliko pozornost. Prav tako pa bi bilo potrebno to upoštevati pri novih predpisih.«
Odgovor direktorja: »Način dela je jasno definiran.«
16. december 2021 – Boštjan Koritnik, Sindikat železniškega prometa (SŽP), opozori na »problematiko čuvanja skupin, ko so v skupini tudi delavci, ki ne razumejo slovensko, niti angleško. S tem je ogrožena varnost delavcev.«
Miran Trantura (SŽP) opozori na »problematiko obveščanja več skupin na postaji Maribor–Tezno.
Matjaž Skutnik (SŽP) opozori, da ni bilo opravljenega zadostnega izobraževanja osebka, ki uporablja napravo GSM-R.
2. julij 2023 – V delovni nesreči pri Podgradu pri Ljubljani umre delavce SŽ.
17. oktober 2023 – Vlak do smrti povozi 31-letnega delavca na progi pri Borovnici.
21. november 2023 (en mesec pred nesrečo): Na vodstvo naslovijo dopis Problematika lokacij vzdrževanja gradbene dejavnosti. Pod dokument, ki na sedmih straneh izpostavlja kadrovski manko pri vzdrževanju infrastrukture in s tem posledično slabšo varnost in urejenost prometa po vsej Sloveniji, je podpisanih 11 vodij.
Takole pišejo: »Zaradi pomanjkanja kadra je vzdrževanje infrastrukture in posledično varnost in urejenost prometa nemogoče zagotavljati v tolikšni meri, kot je potrebno. V tem primeru odgovornost za kakovost in kvaliteto opravljenih del, potrebnih pri vzdrževanju, pade na vodje, ki pa NIMAJO nikakršnega vpliva na zagotovitev kadrov.«
V zvezi z nadomeščanjem primanjkljaja progarjev z vključevanjem zunanje delovne sile, opozorijo na slednje nevarnosti:
- Nestalna ekipa na delovišču (vsak dan drugi delavci, tudi iz različnih agencij),
- Delavci ne znajo osnov jezika, komunikacija je nemogoča,
- Zagotovitev primerne varovalne opreme in zaščitnih sredstev,
- Delovni počitek (anomalije pri zagotavljanju počitka v primeru nastopa intervencij zunaj rednega delovnega časa).
Podpisniki so zahtevali sestanek z direktorjem Matjažem Kranjcem, da bi zagotovili varnost svojih zaposlenih in prometa. S strani vodstva je bilo podano zagotovilo, da se bo kadrovski primanjkljaj uredil z zaposlovanjem, kar pa se, opozarjajo naši viri, »v praksi ne dogaja«.
21. december 2023 – V delovni nesreči pri Postojni umreta dva delavca, dva pa sta huje poškodovana.
»Nov mandat - nagrada za štiri smrti«
»Generalni direktor Slovenskih železnic je odgovoren za umrle v delovnih nesrečah,« pravijo zaposleni na železnicah, saj je bil »o vseh nevarnostih na železniških progah obveščen ali pa bi moral biti, saj opravlja najbolj odgovorno funkcijo na Slovenskih železnicah.« In še: »Nujno je poudariti, da obstajajo naprave za varovanje delovnih skupin na deloviščih, a se te sploh ne uporabljajo in samevajo v skladiščih. Posledično smrtni izidi niso nobeno presenečenje, izjave generalnega direktorja, da je kriv zaposleni, ki je opozarjal na nepravilnosti in slabo varnost, so zato najmanj neodgovorne in ne vredne položaja generalnega direktorja.« Dodajajo še, da so v njegovem zadnjem letu zaradi preslišanih opozoril zaposlenih umrli štirje ljudje, »Dušan Mes pa je za nagrado dobil nov mandat«.
Kot smo izvedeli, so z omenjenimi dejstvi seznanili tudi družbo SDH pod vodstvom Žiga Debeljak, ki v imenu države upravlja z državnimi železnicami.
O sistemskih pomanjkljivostih smo vprašali tudi predsednika nadzornega sveta železnic Gabrijela Škofa. Nadzorni svet je namreč tisti, ki je že četrtič potrdil mandat direktorju Dušanu Mesu. Kar sedem od skupaj devetih nadzornikov pa je bilo na novo imenovanih med aktualnim mandatom vlade Roberta Goloba. Štirje predstavljajo državo, trije pa so iz sindikalnih vrst.
Ob tem pa ne gre pozabiti, da je prav Dušan Mes po aferi z razdeljevanjem proračunskega denarja prijateljicam vzel v službo odstopljeno ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik in ji na direktorskem mestu zagotovil 8500 evrov bruto plače na mesec. Gre sicer za eno glavnih (finančnih) podpornic Gibanja Svoboda. V primeru prikrivanj zahtevajo glavo Dušana Mesa
Prvi nadzornik Škof je od zaposlenih dobil jasno navodilo, da v primeru prikrivanja ključnih informacij iz zapisnikov Sveta delavcev zoper direktorja Mesa ukrepa z vsemi pravnimi sredstvi in zahteva njegovo razrešitev.
Nadzorniki so po naših informacijah od poslovodstva železnice že prejeli poročilo, ali so bila morebiti vsa dosedanja opozorila delavcev preslišana in so smrti zaposlenih posledica nevestnega in neodgovornega ravnanja vodstva. Obravnava poročila je po naših informacijah na dnevnem redu petkove seje.
Medtem ko s SŽ prihajajo govorice po menjavi Mesa, pa glede na politično konstelacijo v državi ni bojazni, da bi se mu stolček zamajal. Nenazadnje si je z rešitvijo Ajanović Hovnik kupil bianco menico pri Golobu. Veliko zaslombo ima tudi pri županu Zoranu Jankoviću, saj v tem trenutku na železnicah potekajo milijonski posli tudi v prestolnici. Prej bi Mes znal žrtvovati Kranjca, kar pa je vseeno malo verjetno. Ne samo, da Kranjec direktoruje Infrastrukturi, kjer v tričlanskem nadzornem svetu sedita Golobova nekdanja sodelavka iz Gen-I Tjaša Ribič ter tesni sopotnik Golobove infrastrukturne ministrice Jernej Pavlič. Kot smo še neuradno izvedeli, zadnji nadzor ni obremenil nikogar iz vodstva.
»Zapisnikov nisem dobil,« je za naš medij komentiral direktor Dušan Mes. Če na Svetu delavcev Infrastrukture problemi ne bi bili rešeni, potem bi jih obravnaval Svet delavcev povezanih družb in bi bil tudi sam seznanjen z njimi. To pa ni prišlo do nas, ker so vse rešili prej.« Pa so res? Zaposleni torej pretiravajo z opozorili glede varnostne problematike na progi?! Z opozorili vse od leta 2018, vmes pa so na tirih zabeležili pet smrtnih žrtev samo med zaposlenimi. »Nikoli nismo nič delali na račun varnosti,« vztraja Mes. »Dela se izvajajo izključno takrat, ko je dovolj zaposlenih. Za zavarovanje skupine rabiš dva čuvaja. Če sindikat zahteva štiri, ni gospodarno, če tudi zakon in direktiva določata dva manj.«
Prihaja 20 novih šefov?! Še največ prahu v tem trenutku na železnicah dviga predvidenih 20 novih zaposlitev šefov razno raznih oddelkov v upravi. Reorganizacijo sta naredila Mes in Ajanović Hovnik, vendar pa je vprašanje, ali jo bodo skozi šivankino uho stisnili tudi socialni partnerji. Trend na železnicah je zadnja leta v zmanjševanju kadra, to se vidi zlasti pri konstantnih opozorilih glede varnosti na progi; za program presežnih delavcev so po naših informacijah v zadnjih letih namenili že med 40 in 50 milijonov evrov. Da se reorganizacija pripravlja, potrdi tudi Dušan Mes in dopolni, da je bila nazadnje narejena leta 2012. »Če hočemo delati boljše, moramo preoblikovati določene službe iz leta 2012, da bo delo bolj učinkovito.«
»Kmalu bomo morali najeti cel Cankarjev dom, da se bomo na ravni šefov sploh lahko kaj zmenili,« ob tem dodajajo naši sogovorniki z uprave. Medtem ko na železnicah krvavo potrebujejo informatike in inženirje, ki zaradi preslabih plač zapuščajo državni mastodont. Po drugi strani pa zaposlujejo »zaslužni kader na individualnih pogodbah«. Mes sicer zanika prihod novih 20 šefov na upravo. Se bodo pa tistim, ki so na individualnih pogodbah dvignile plače za 10 odstotkov - toliko so se v zadnjih treh letih, še dopolni, povečali dohodki ostalim zaposlenim.
Odgovor SDH
»Potrjujemo, da je SDH v mesecu maju 2024 prejel prijavo domnevne nepravilnosti, ki se nanaša tudi na »problematiko slabe varnosti na železniški progi in prenizkega števila zaposlitev udeleženih pri varnosti železniškega prometa«. V okviru obravnave prijave v skladu s predpisanimi postopki od nadzornega sveta in poslovodstva družbe Slovenske železnice pridobivamo potrebna pojasnila. Do današnjega dne obravnava prijave še ni zaključena, tako da je tudi ne moremo komentirati. Ob tem dodajamo, da je bila družba SŽ nemudoma po tragični nesreči pozvana k preučitvi in uvedbi dodatnih preventivnih varnostnih ukrepov, kar je družba tudi storila.« In dodajajo, da vse posle družbe Slovenske železnice vodi samostojno in neodvisno njena uprava, za nadzor uprave in poslovanja družbe pa je samostojno in neodvisno odgovoren njen nadzorni svet. »SDH se torej v kakršne koli poslovne odločitve družbe niti ne more niti ne sme vpletati oziroma nanje vplivati.«
Odgovor nadzornega sveta SŽ
»Nadzorni svet Slovenskih železnic, d. o. o., je danes obravnaval anonimno prijavo, katere priloga so tudi zapisniki Sveta delavcev SŽ-Infrastruktura, d. o. o., obravnaval je tudi ostala poročila, ki so se nanašala na delovne nesreče, navedene v anonimni prijavi.
Nadzorni svet Slovenskih železnic, d. o. o., se je seznanil, da so na SŽ-Infrastruktura vsa opozorila Sveta delavcev obravnavali in reševali tekoče. »Kadrovska« zasedba na posameznih lokacijah res odstopa od kadrovskega načrta. Razlog za to je nihanje števila delavcev, ki je povezano z odpovedmi zaposlitev, upokojevanjem delavcev ter novimi zaposlitvami, kar je povezano s trenutnim položajem na trgu dela, na katerem kronično primanjkuje delavcev. Pomanjkanje delavcev se nikoli ni odražalo v nižji varnosti delavcev, temveč v tem, da se opravi manj del. Progovnih čuvajev, ki so potrebni za varno izvajanje del, je bilo na posameznem delovišču vedno dovolj, sicer se dela niso izvajala.
Pooblaščenka Skupine SŽ za skladnost poslovanja in integriteto, ki je preverila očitke iz anonimne prijave, je ugotovila, da očitki niso utemeljeni.«