Nizamo dejstva, argumentiramo izjave in analiziramo afere, ki so prizadele policijo pod mandatom Boštjana Poklukarja in Senada Jušića.

1. Sumljivo ravnanje s tajnimi podatki

Objavljamo primer javne uslužbenke L. O. K., nekdanje in sedanje vodje Oddelka za finančne preiskave in pranje denarja znotraj Uprave kriminalistične policije, ki je - po poročanju naših virov - od svojih podrejenih zahtevala prakso, ki naj bi bila v nasprotju z veljavnimi zakonskimi določili glede rokovanja s tajnimi podatki:

»Konkretno je zahtevala, da se dokumenti, ki nosijo stopnjo tajnosti in katerih stopnja ni bila preklicana s strani pošiljatelja (Urad RS za preprečevanje pranja denarja), vpisujejo v posebno Excel tabelo. Prav tako je zahtevala, da se pripravljajo prepisi oziroma povzetki ugotovitev iz teh dokumentov (vključno s prepisom osebnih podatkov, naslovov bivališč, EMŠA, davčnih številk, rojstnih podatkov za fizične osebe itd.), kar pa je v nasprotju z Zakonom o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 50/06), ki jasno določa, komu in pod katerimi pogoji je to dovoljeno.«

Zakon o tajnih podatkih namreč zelo jasno določa pravila glede ravnanja s tajnimi podatki. Dokumenti stopnje tajnosti INTERNO se lahko obravnavajo v komunikacijsko-informacijskem sistemu izključno, če je ta akreditiran za obravnavanje tajnih podatkov do vključno te stopnje, kar ureja Uredba o varovanju tajnih podatkov v komunikacijsko informacijskih sistemih (Ur. l. RS, št. 48/07 in 86/11).

Poleg tega 31. člen Zakona o tajnih podatkih določa, da mora imeti oseba, ki dostopa do tajnega dokumenta, tudi ustrezne razloge za prepisovanje njegove vsebine. Pomembno je tudi, da se prepisi in izvlečki tajnih dokumentov izdelujejo v ustrezno zaščitenem prostoru, »kar je bilo v tem primeru zavestno spregledano«.

Drugi odstavek 14. člena Zakona o tajnih podatkih pa jasno določa, da mora biti dokument, sestavljen iz tajnih podatkov, označen z enako stopnjo tajnosti kot izvirnik, pri čemer je treba zagotoviti tudi ustrezno hrambo takšnih dokumentov.

Kljub tem določilom, še dodajajo naši viri, so se »ta pravila kršila več let, najmanj pa od 2010 do 2020, poleg tega pa je uslužbenka od svojih podrejenih zahtevala, da enako ravnajo tudi oni. Ko je bila razrešena s funkcije, jo je sedaj že nekdanji direktor kriminalistične policije David Antolovič (na vodstveni položaj je bil imenovan v času te vlade, lani pa so ga s funkcije razrešili in premestili v Celje, op. p.) ponovno imenoval na mesto vodje istega oddelka, kljub preteklim očitkom o nepravilnostih, zaradi česar je bila pod prejšnjo vlado tudi razrešena.«

S Policije so nam na naše poizvedovanje o domnevnih kršitvah javne uslužbenke odgovorili: »V preteklosti ni bilo v povezavi z obravnavo podatkov, na katere se sklicujete v vprašanju, nikoli ugotovljene kakršnekoli kršitve, niti ni bilo zaznano uhajanje podatkov, zato tudi ni bilo zoper nobenega zaposlenega v policiji izvedenega kakršnegakoli ukrepa. Policija skrbno varuje vse podatke, s katerimi razpolaga v okviru izvajanja svojih zakonitih dolžnosti in pooblastil, vsako morebitno odstopanje pa se preveri. Zaradi ocene tveganj, trditve, ki jih opisujete v vprašanjih, preverjamo v notranjevarnostnem postopku.«

Pojasnili so še, da se evidentiranje in obdelava podatkov v policiji izvajata skladno s pravili hrambe in upravljanja s temi podatki. Podatke z namenom izvajanja s predpisi določenih nalog policije pa obdelujejo zgolj osebe, ki imajo za to ustrezna pooblastila in dovoljenja.

Glede ustreznosti prostorov, kjer rokujejo z občutljivimi osebnimi podatki državljanov, so zapisali, da se podatki »obdelujejo v prostorih, ki so za to predpisani ter v informacijskem sistemu policije, v katerem je dovoljena obdelava varovanih podatkov.«

Odtekanje informacij h kriminalcem

Predsednik vlade Robert Golob je policijo že obtožil odtekanja informacij h kriminalnim združbam, povezanih s Kavaškim klanom. Je s pomenljivo izjavo o odtekanju informacij in posledično malomarno obravnavo tajnih podatkov celo pokazal na modus operandi v Policiji? Nenazadnje so zgovorni tudi očitki specializirane tožilke Mateje Gončin, ki je policiste-varnostnike obtožila nezakonitega vpogleda v posnetke varnostnih kamer in s tem vohljanja za njo in njeno družino v času, ko je bila varovana oseba. 

S tem ko sta premier in tožilka pod vprašaj postavila temeljno institucijo za varovanje in zaščito državljanov pred kriminalom, je pokazal na objektivno in subjektivno odgovornost ministra Boštjana Poklukarja in njegovega izbranca, po ugotovitvi sodišča nezakonito imenovanega generalnega direktorja policije Senada Jušića. 

2. »Jaz sem lojalen tako ustavi kot zakonom, ki v tej državi veljajo, nenazadnje sem najbolj lojalen svoji ženi. Kar se tiče politične lojalnosti, normalno, lojalen sem Gibanju Svoboda, njenemu predsedniku in premierju Robertu Golobu,« tako je minister Boštjan Poklukar dejal v intervjuju za Pop tv. 

Notranji minister je zavezan spoštovanju zakonodaje in s tem odločbam sodišč, česar pa v primeru Jušića ne spoštuje. Ko podpira nezakonito ravnanje, proti kateremu se bori policija, legitimizira nezakonita ravnanja izvršne veje oblasti in zbuja dvom v zakonitost vseh ravnanj in odločitev slovenske policije.

Ob tem pa Senadu Jušiću ni tuja praksa sankcioniranja. Objavljamo primer: Jušić je pred meseci uvedel disciplinski postopek zoper vodjo oddelka za krvne in seksualne delikte v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, Damjanu Mikliču, ko je ta pokazal na togost in neučinkovitost policijskega sistema.

Kot so poročali v Večeru, je Miklič namestnika in pomočnika generalnega direktorja policije Roberta Ferenca, Igorja Ciperleta in Jožeta Senico opozoril na zaplankanost birokratov in zapisal, da ga je sram, »ko mora lagati in opravičevati policijo, ki v tem trenutku ni sposobna uvida v pomembnost raziskovanja, ugotavljanja vzrokov in motivov ter posledično priprave preventivnih ukrepov na področju samomora«.

Policija je namreč zavrnila dostop do podatkov strokovnjakom iz NIJZ in Centra za prevencijo samomora, ki so želeli skupaj s policijo izboljšati stanje na področju samomorov.

Jušiću se je njegovo pisanje zdelo poniževalno in nespoštljivo do sodelavcev, v nasprotju z etičnim kodeksom, zato je zoper Mikliča sprožil postopek. Ob tem pa ni zanemarljivo dejstvo, da je Miklič v pismu očrnil Jušićevega namestnika in tesnega sodelavca Igorja Ciperleta, ki je ne samo njegova desna roka, ampak tudi mož predstavnice za odnose z javnostmi Maje Ciperle Adlešič.

Slednji so očitali sporno početje, kot so objavili v Tarči, da naj bi jo morala policistka varnostnica prevažati s službenim vozilom, pri tem pa še »po navodilu namestnika generalnega direktorja policije (soproga Maje Ciperle Adlešič) lagati v poročilu o opravljenem delu in ga ponarejati z navedbo, da se je vozilo CVZ-ja uporabljalo v namene voženj predstavnikov tujih delegacij.«

Jušić v tem primeru ni odreagiral. Navedbe policistke so zavrgli. Še več, potem ko je policistki pri prijavi spornega početja pomagala tožilka Mateja Gončin, je, kot je dejala, potem sama prejela povračilni udarec: »Vrh policije je v sodelovanju z vodstvom CVZ-ja udaril po meni – tožilki – in varnostnikih, ki so me varovali, saj je mojo prijavo prepoznal kot napad nanje osebno in kot resno grožnjo, ki bi lahko privedla do tega, kar se na policiji dejansko dogaja.«

Oba primera kažeta na dvojna merila pri preverjanju domnevne zlorabe položaja, selektivno terjanje odgovornosti in klientelizem v vrhu slovenske policije. 

3. »Zaupanje v policijo ni stvar zaupanja politike vanjo, ampak zaupanja ljudi, ki pa je bilo v času prejšnje vlade na najnižji možni ravni. Takšno stanje se ne sme nikoli več ponoviti, garancija za to pa je profesionalizacija in modernizacija policije.« Tako je dejal minister Poklukar ob svoji kandidaturi, februarja lani. 

Primer: Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) in Policija sta objavila interni razpis za delovni mesti svetovalca na Stalnem predstavništvu RS v Bruslju (SPBR). Na razpis so se prijavili samo trije kandidati, minister pa je na delovno mesto svetovalca za terorizem in organiziran kriminal napotil Rudolfa Kaniškega.

Javni uslužbenec v Bruslju službuje že od leta 2007. Zakon o zunanjih zadevah (ZZZ-1) je jasen: skupna doba neprekinjene razporeditve v zunanji službi ne sme preseči osem let, diplomat pa mora diplomat po več kot šestih letih v zunanji službi ostati najmanj dve leti v notranji službi, preden je ponovno razporejen v tujino. Pri Kaniškem teh določil niso upoštevali, saj je dolžina njegovega službovanja v tujini že presegla zakonske omejitve. 

MNZ pojasnjuje, da ni drugega primernega diplomata, ki bi izpolnjeval pogoje za to delovno mesto. To pa je nenavadno, saj je samo na Policiji okoli 8000 uslužbencev. Kako, da v tako veliki organizaciji v 20 letih niso uspeli izobraziti primernih kadrov za diplomatske naloge? Pri tem se postavlja še vprašanje, kje je slovenski diplomat, ki je v Bruslju svetovalec za terorizem, uspel pridobiti zahtevano znanje in izkušnje.

Nizka zainteresiranosti za službovanje v tujini po mnenju naših virov odpira vprašanja o domnevni korupciji in favoriziranju določenih kadrov. Na ministrstvu sicer očitke, da bi imel kateri od uslužbencev prednost pri izbiri, zavračajo. Zapišejo, da je »vodja izbirne komisije Suzana Ivanovič strokovnjakinja z več kot 20-letnimi izkušnjami na področju EU in mednarodnega sodelovanja, tudi z izkušnjami dela na Stalnem predstavništvu RS v Bruslju«. To razkriva, da je z diplomatom Kaniškim že sodelovala in to prav v Bruslju. Tudi v biltenu o predsedovanju Slovenije EU iz leta 2008 smo odkrili, da sta bila sodelavca: Kaniški je bil takrat zadolžen za policijsko sodelovanje in schengen, Ivanovič pa je bila svetovalka za meje, vizume in schengensko evalvacijo.  Zadevo je preverjal Inšpektorat za javni sektor, a po zagotovilih ministrstva ni ugotovil nepravilnosti.

Na Preiskovalno.si smo razkrili še en primer nepotzima v postopku izbire policijskega atašeja v Srbiji. Minister Poklukar ni ukrepal, ko se generalni direktor Senad Jušić ni izločil iz postopka, čeprav je bil med kandidati njegov brat Sejad Jušić. Razpis je bil tudi slabo oblikovan, saj ni zahteval mednarodnih izkušenj, ki so za delo policijskega atašeja ključnega pomena. Tudi ostali pogoji so bili ohlapni, kar odpira sproža dvoje o tem, ali so bili namenjeni favoriziranju določenih kandidatov.

4. Minister zatajil ministrico Svobode Sanjo Ajanović Hovnik

Slabi dve leti potem, ko je Robert Golob mimo zakona ustanovil lastno enoto za varovanje pod vodstvom potem obsojenega Miloša Milovića, je minister Poklukar generalnemu direktorju Jušiću naročil, da vzpostavi učinkovit nadzor nad delom Centra za varovanje in zaščito.

CVZ je po mnenju Goloba deloval nestrokovno in nezakonito, pika na i pa je bil mafijski umor novembra. Policija je po naših informacijah vedela, da je za nekoč zaščiteno pričo v zadevi Kavaški klan v mafijskem svetu razpisana smrtna obsodba. Ali to pomeni, da so bili nevarnosti izpostavljena tudi življenja sodnikov in tožilcev v tem primeru? So bila tudi življenja ostalih varovanih oseb skoraj dve leti, ko ne Poklukar ne Jušić nista odreagirala na nezakonitosti, ogrožena?!

Golob je ob tem nadaljeval manipulacije in odgovornost za anomalije prenašal na tandem Bobnar-Lindav. Za nepravilnosti v CVZ ju obtožujeta tudi Poklukar in Jušič.

Dejstvo: Poklukarjeva predhodnica na MNZ ni bila Tatjana Bobnar, ampak nekdanja ministrica za javno upravo Sanja Ajanovič Hovnik iz Svobode. Ta je še januarja lani predstavljala načrt prenove policijske zakonodaje. Minister Poklukar pa je bil minister tudi v Šarčevi vladi in potemtakem zelo dobro pozna delovanje CVZ in odnos do varovanih oseb. O tem se je pogovarjal s predsednikom vlade Golobom preden je nastopil mandat ministra. Zakaj torej ni ukrepal in je čakal vse do trenutka, ko je na nezakonitosti opozorila tožilka Gončin?! Tudi famozna fotografija avtomobila Karla Erjavca znamke Porsche, ki se je pojavila v medijih in razkrila njegovo počitniško bivališče, je nastala pod ministrom Poklukarjem. Zakaj ni ukrepal, če je vedel, da tudi pod njim uhajajo informacije o varovanih osebah v javnost?! Korenine nepravilnosti so bile zasajene že za časa njegovega prvega ministrovanja pod Marjanom Šarcem. 

Golob in Poklukar uporabljata enake metode - politične diskreditacije in ad hominem napade na Bobnar in Lindava, ki ju že skoraj dve leti ni na poziciji. Golob s sprevračanjem odgovornosti dopušča stihijskost in nezakonitost tandema Poklukar-Jušić.  

V času aretacij storilcev umora je minister, namesto da bi pomiril javnost, pil vročo čokolado na Bledu in se fotografiral.

Varnostnike pregleduje inšpekcija

CVZ je že mesece pod drobnogledom inšpekcije zaradi kadrovskega pomanjkanja, saj ne more zagotavljati zadostnega števila zaposlenih za varovanje slovenskih državnikov in pomembnih objektov. Namesto devetih varnostnikov jih je na voljo samo šest. Policisti specialisti pa na leto opravijo še vsaj 70 varovanj tujih varovanih oseb. Inšpekcija pregleduje spoštovanje delovnopravne zakonodaje v povezavi z delovnim časom. O izrečenih ukrepih bomo lahko poročali šele po vročitvi le-teh strankam v postopku, so nam odgovorili na delovnem inšpektoratu, po naših informacijah pa naj bi vodje oglobili z 20.000 evrov kazni.

»V okviru trenutno veljavne delovnopravne zakonodaje, policija na drugačen način, kot je to delala do sedaj, strokovnega in učinkovitega izvajanja varovanja varovanih oseb, ne more zagotavljati. Narava dela in način dela sta torej glavni razlog za odstopanja od delovnopravne zakonodaje,« pa odgovarjajo na Policiji in s tem argumentirajo kršenje delovnopravne zakonodaje vključno z nezagotavljanjem dnevnega počitka, nepriznavanjem nadur in neustreznim plačilom.

Na nepravična plačila varnostnikom je opozorila tudi predsednica države Nataša Pirc Musar. Nam pa so povedali, da si morajo tudi sami kupovati oblačila, saj morajo po protokolu biti v službi lepo urejeni – v oblekah in plaščih. Denarja za oblačila, pravijo, ne dobijo povrnjenega.

5. »Slovenija je varna država,« je minister Boštjan Poklukar izjavil 1. decembra ob odzivu na interpelacijo, stavek pa skupaj z nezakonito nastavljenim generalnim direktorjem policije Senadom Jušićem ponavljata že od incidentov z romskim prebivalstvom in povečanega toka migrantov skozi našo državo.

V letnih poročilih policije smo preverili preiskanost kaznivih dejanj.

• Preiskanost: V prvem polletju 2024 je bila preiskanost kaznivih dejanj le 50 %, kar je pod povprečjem zadnjih desetih let. Policija je odkrila le eno od šestih kaznivih dejanj z lastno dejavnostjo.
• Porast kriminalitete: V obdobju ministrovanja Boštjana Poklukarja (v času Šarčeve in aktualne vlade) so porasla kazniva dejanja, kot so lahke telesne poškodbe, grožnje, tatvine, goljufije, posilstva, spolni napadi na mlajše od 15 let, nevarne vožnje in kršitve temeljnih pravic delavcev. Varnost državljanov je pod Poklukarjem izpostavljena večjim tveganjem. V letu 2019 je bilo na ravni šestih policijskih uprav zaznanih kar 54.322 kaznivih dejanj, potem so upadala do lani, ko se je številka spet povečala na 53.712.
• Gospodarska kriminaliteta in korupcija: V prvem polletju 2024 je bilo obravnavanih najmanj gospodarskih kaznivih dejanj v zadnjih desetih letih.
• NPU: Poklukar je na predstavitvi za notranjega ministra kot pomembno nalogo omenil tudi povečanje učinkovitosti Nacionalnega preiskovalnega urada. V prvi polovici letošnjega leta je NPU na pristojna državna tožilstva vložil 24 kazenskih ovadb za gospodarsko kriminaliteto, korupcijo in organizirani kriminal. Na uraduje zaposlenih približno 80 oseb. V primerjavi s PU Ljubljana in PU Koper, ki sta med najuspešnejšimi po številu obravnavanih kaznivih dejanj, so v Ljubljani lani 33 kaznivih dejanj zaključili s kazensko ovadbo, v Kopru pa 30. V Ljubljani je v Sektorju kriminalistične policije, na oddelku za gospodarsko kriminaliteto, zaposlenih okoli 42 oseb, na PU Koper pa 18.
• Posilstva in spolno nasilje: V letu 2023 je bilo 135 primerov, v prvem polletju 2024 pa 75. Policija je izdala neokusen nasvet za žrtve napadov, da v primeru, če ne morejo zbežati, »poskušajo ostati zbrane in ravnati, da bodo posledice napada manjše oziroma blažje. Poskušajo naj ostati mirne in se poskušajo pogovorit s storilcem in vzbuditi občutne razumevanja ter sočutja.«
• Incidenti na športnih tekmovanjih: Na športnih tekmah so se pojavili izgredi, vključno z napadi navijačev in poškodbami ljudi. Minister Poklukar je pozval k večji varnosti in zahteval ukrepe, a neuspešno. Incidenti so se nadaljevali, vključno z napadi na policiste.       

• 

6. »Minister ne more nikogar zamenjati ali napredovati, edino, kar je, lahko predlaga imenovanje novega generalnega direktorja policije.« Minister Boštjan Poklukar pred preiskovalno komisijo v DZ, 14. novembra 2023.

V ministrovih rokah je moč in odgovornost, da pripravi nov razpis za generalnega direktorja. Pa tega noče storiti. Minister, ki ne spoštuje sodnih odločb, kaže na ignoranco do vladavine prava, kar ogroža temeljni pravni red države. Ker ga pri tem podpira tudi prvi v vladi, premier Robert Golob, je politična odgovornost tudi pri njem.

Minister je 13. novembra 2023 v parlamentu posebej poudaril, da »Gibanje Svoboda ne kadruje po slovenski policiji«. Z ugotovitvijo sodišča je bila ovržena trditev, da gre Svobodi za depolitizacijo policije, saj z vztrajanjem pri politično nastavljenem šefu policistov brez vodstvenih izkušenj pomeni, da pred integriteto institucije in varnostjo državljanov postavlja elitistično, politično kadrovanje.

Glede na preiskavo predsednika vlade Roberta Goloba in ovadbo, ki jo je policija spisala proti njemu zaradi vplivanja na delo policije, kar sta mu očitala nekdanja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji generalni direktor policije Boštjan Lindav, je vprašanje, kakšen je bil vpliv politično imenovanega vrha policije v času preiskave. Vztrajanje pri nezakonito imenovanem vodstvu lahko pomeni tudi, da minister želi uporabiti policijo kot orožje za politične cilje namesto za zagotavljanje neodvisne in strokovne obravnave. Tveganje, da vodstvo policije ni neodvisno, pa lahko vpliva na obravnavo kaznivih dejanj, zlasti tistih, povezanih s političnimi interesi. Z nastavljanjem političnih kadrov na ključne funkcije v Policiji, vlada sproža konformizem na nižjih nivojih sistema.

Vpliva pa tudi na kakovost dela na tožilstvu, ki je tesno povezano s policijo v kazenskem pregonu. Delež rešenih ovadb zoper polnoletne storilce se v zadnjih petih letih giblje od 66 do 69 odstotkov (Letno poročilo 2023). Zavržene ovadbe pomenijo, da tožilstvo ne vidi dovolj dokazov za pregon ali da primeri niso dovolj utemeljeni za sodišče.

7. Kadrovska slika Policije

»Do leta 2030, to je čez pet let, bomo imeli v sistemu skoraj 3500 policistov s pogojem za upokojitev,« pravi sindikalist PSS Rok Cvetko. 1800 jih izpolnjuje pogoje že zdaj. Povprečna starost policista je marsikje že skoraj 50 let. Po podatkih sindikata trenutno manjka več kot 30 % policistov, kar ima resne posledice na zagotavljanje varnosti in učinkovitost delovanja policije. Glavna razloga za množične odhode sta poslabšanje varnostnih razmer in nezadovoljstvo s plačami. Osnovna plača policistov v petem tarifnem razredu bo do leta 2028 postopoma zrasla s 1219 na 1636 evrov. 

8. Poklukarjeve luksuzne hišice

Na našem portalu smo opozorili tudi na neracionalno porabo javnih sredstev za pet stražarskih hišic v vrednosti skoraj pol milijona evrov. Na podlagi dokumentov smo ugotovili, da je ministrstvo v letu dni povečalo proračun za projekt za skoraj 100.000 evrov. Ponudnik hišic pa je bil v preteklih razpisih že zavrnjen zaradi previsoke cene, vendar je bil izbran z višjo ponudbo v zadnjem razpisu pod Poklukarjevim vodstvom.

Epilog: Poklukarjeva matična Svoboda bo od ministra terjala pojasnila šele po novem letu, koalicijske partnerice pa so jasno izrazile svoja pričakovanja glede ponovitve razpisa za generalnega direktorja, Levica celo razmišlja o terjanju politične odgovornosti ministra.