Blanka Žgajnar je proti županu Zoranu Jankoviću vodila pregon že v šestih kazenski zadevah, primeri na sodišču pa so popadali kot domine.

Pregon zoper ljubljanskega župana, ki mu očitajo napeljevanje k zlorabi položaja zaradi podpisa dveh sponzorskih pogodb z NK Olimpija, pod drobnogledom pa je tudi kanal CO, naj bi bil po naših informacijah spet v rokah ene in edine Jankovićeve tožilke Blanke Žgajnar. Zato so pomenljive tudi besede njegovega zagovornika Janeza Koščaka, ki pričakuje, da bo tožilstvo po končanem predkazenskem postopku zavrglo ovadbo zoper Zorana Jankovića.

Jankovića že šestkrat pripeljala do zmage

»Sem tožilka, to je moja funkcija in opravljala bom svoje naloge.« S temi besedami je državna tožilka Blanka Žgajnar za časnik Dnevnik junija lani pospremila novo oprostilno sodbo za ljubljanskega župana Zorana Jankovića, takrat v zadevi Stožice - Grep. Tožilstvo je Jankoviću očitalo kaznivi dejanji zlorabe uradnega položaja in goljufijo pri uporabi evropskih sredstev ter zahtevalo enotno kazen sedem let in deset mesecev zapora. Sodba sicer še ni pravnomočna, saj je Žgajnarjeva napovedala pritožbo, a Janković je proti dotični tožilki iz sodnih postopkov kot zmagovalec za zdaj izšel že šestič: petkrat kot župan Mestne občine Ljubljana in enkrat kot predsednik uprave Mercatorja.

Sodišča so doslej kot po tekočem traku pritrjevala Jankoviću in zavračala tožilko. V javnosti je najbolj odmevala afera farmacevtka, potem ko je ljubljansko okrožno sodišče junija 2017 ugodilo predlogu Jankovićeve obrambe, da se iz sodnega spisa izločijo in uničijo zvočni prisluhi. Ti so Jankovića bremenili, da naj bi od uslužbenke Lekarne Ljubljana v zameno za ureditev zaposlitve za nedoločen čas v občinskem podjetju zahteval spolne usluge. Tožilka je zamudila dveletni rok, določen z zakonom o kazenskem postopku, v katerem bi po koncu prisluškovanja tožilstvo moralo proti Jankoviću vložiti obtožnico ali zahtevo za sodno preiskavo. Po pritožbi na sklep o izločitvi in uničenju prisluhov, jo je višje sodišče dvakrat zavrnilo. Žgajnarjeva je bila naposled neuspešna še z zahtevo za varstvo zakonitosti.

Kdo vse ščiti tožilko, ki serijsko izgublja?

Tak porazen izkupiček tožilke Žgajnar v javnosti utrjuje prepričanje, da so nosilci najvišjih političnih in drugih izpostavljenih funkcij v družbi nedotakljivi. Še posebej v primeru Jankovića, ki se sodnim obravnavam ni izogibal. Zato se postavlja vprašanje, kako svoje naloge opravlja tožilka Žgajnar, torej funkcionarka v službenem razmerju z Republiko Slovenijo, in kdo bdi nad njeno državnotožilsko službo. Ocena državnotožilske službe za državnega tožilca se praviloma izdela vsaka tri leta. A kljub šestim tožilkinim zdrsom niti en nadzorni organ, ne vodja specializiranega tožilstva, ne državnotožilski svet, niti vrhovno državno tožilstvo, proti njej ni sprožil postopka in tožilke umaknil iz nadaljnjih obravnav proti Zoranu Jankoviću. Ocene državnotožilske službe sicer niso javno dostopne, so pa njihovi izreki v anonimizirani obliki objavljeni na spletni strani državnotožilskega sveta. Če tam ugotovijo, da državni tožilec ne ustreza državnotožilski službi, »ima za posledico prenehanje državnotožilske funkcije.« Tega pri Žgajnarjevi očitno niso ugotovili. Javne ocene o delu tožilke Žgajnar je tako moč prebrati le iz medijev. Leta 2012 sta Žgajnarjevo kot neprimerno za nadaljevanje službe v Specializiranem državnem tožilstvu (SDT) označila generalni državni tožilec Zvonko Fišer in vodja Specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan, ki sta podala negativni mnenji. Časnik Delo je sicer takrat poročal, da negativno mnenje ni toliko temeljilo na nestrokovnosti kot nekompatibilnosti Žgajnarjeve kot tožilke.

Majda Vukelić, Delo: Zakaj niste podprli potegovanje Blanke Žgajnar za nov mandat na SDT?

Vodja STD Harij Furlan: Kandidatko Blanko Žgajnar sem ocenil kot strokovno in ustrezno tožilko. Vendar sem zaradi njenega odnosa do vodstva SDT in sodelavcev izdal negativno mnenje glede njene prijave za mesto imenovane tožilke na SDT. To sem ocenil kot problematično in nanj v mnenju opozoril. Poleg strokovnosti sta za uspešno delo na SDT zelo pomembna tudi kolegialnost in timsko delo. Generalni državni tožilec je mojemu mnenju sledil, o imenovanju tožilcev na SDT pa skladno z zakonom odloča državnotožilski svet.

Državnotožilski svet je kljub nasprotovanju obeh vodilnih oseb v tožilskih vrstah Žgajnarjevi podaljšal mandat na Specializiranem državnem tožilstvu.

»Krivdo je priznal tudi Anes Selman. Edini, ki je bil med prvim sojenjem v priporu, zaporne kazni pa ni prestajal. Po sojenju je namreč pobegnil v BiH, zaradi česar je bil postopek zoper njega na drugem sojenju izločen. Zanj je tožilstvo v zameno za priznanje krivde predlagalo tri leta zapora, kazen bo lahko prestajal na odprtem oddelku zapora.« (Vir: časnik Dnevnik)

Vrhovno državno tožilstvo zaradi te napake, ki jo je tožilka v oddaji 24ur zvečer označila za »minorno«, ni uvedlo strokovnega nadzora nad delom Žgajnarjeve. Pri časniku Finance so z Vrhovnega državnega tožilstva tedaj namreč dobili naslednji odgovor: »V primeru, o katerem sprašujete, Vrhovno državno tožilstvo ni uvedlo strokovnega nadzora, ker je državna tožilka napako priznala.« Generalni državni tožilec Zvonko Fišer pa je v Odmevih na vprašanje, kakšna sankcija je doletela Blanko Žgajnar, dejal: »Nobena. Opozorilo, da se kaj takšnega ne sme več zgoditi.« Vrhovno državno tožilstvo pa ni uvedlo strokovnega nadzora, ker je priznala napako in se zanjo opravičila.

Šest postopkov proti Zoranu Jankoviću, ki so se doslej vlekli po sodiščih in po večletnih sagah končali brez obsodilne sodbe, so nas davkoplačevalce tudi nekaj stali, prav tako so tožilci plačani iz javnih sredstev. Specializirani, torej posebej izurjeni in izkušeni za pregon najhujših oblik kriminala, kot naj bi višja državna tožilka Blanka Žgajnar bila, pa so tudi najbolje plačani med vsemi slovenskimi tožilci. Njihove plače se gibljejo med pet in skoraj sedem tisočakov bruto. Konec januarja bodo ob boku sodnikov protestirali za povišice.

V Letnem razporedu dela za letošnje leto je bila imenovana tudi za namestnico vodje Oddelka za gospodarsko kazenske zadeve. Kako to, da je ob vseh dosedanjih napakah tožilka Blanka Žgajnar nagrajena s funkcijo in menda tudi posebno pozicijo znotraj specializiranega državnega tožilstva, saj naj bi po pripovedovanju poznavalcev razmer tam veljala celo za tiho vodjo. Ali s svojim načinom dela res spada med elito, se sprašujejo kolegi. »Je močna, preračunljiva. Predpisov pa ne pogleda, zato dela napake,« še izvemo. Bo torej Žgajnarjeva popeljala Zorana Jankovića k novemu sodnemu triumfu?

Zanimivo naključje je še, da tožilka Žgajnarjeva prebiva na istem naslovu, kot odvetnik hišne odvetniške družbe Mestne občine Ljubljana. Po pisanju Demokracije Blanka Žgajnar skupaj z možem Janezom Žgajnarjem, zdravnikom, zaposlenim na Onkološkem inštitutu Ljubljana, živi v vili za Bežigradom. Na Staničevi ulici 20 je Janez Žgajnar lastnik dveh stanovanj. Dve stanovanji na tem naslovu imata v lasti tudi zakonca Peljhan - Veronika Peljhan, ki je sestra Janeza Žgajnarja, in odvetnik Grega Peljhan, partner v ljubljanski odvetniški družbi Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji. Ta družba svoje odvetniške storitve nudi tudi Mestni občini Ljubljana.

V šestnajstih letih je Mestna občina Ljubljana po podatkih Erarja odvetniški družbi plačala 1.300.000 evrov. S tem je Mestna občina Ljubljana četrta največja javna plačnica tej odvetniški družbi (za Holdingom Slovenske elektrarne, Javnim podjetjem energetika Ljubljana in Darsom). Zanimivo je, da je sta odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji in Mestna občina Ljubljana začela sodelovati leto po Jankovićevi izvolitvi za ljubljanskega župana. Janković je bil namreč izvoljen oktobra 2006, takrat se je proti njemu začel tudi prvi sodni postopek, prva nakazila pa je odvetniška družba od MOL prejela junija 2007. V zadnjih treh letih je odvetniška družba prejela nekaj več kot tretjino navedenega zneska, 451 tisoč evrov.

Janković nad tožilko Žgajnarjevo javno sicer vrši pogrom, že leta 2018 je na Okrožno sodišče v Ljubljani proti njej vložil zahtevo za preiskavo zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov, a s svojimi napakami v postopku in nenavadnimi potezami mu je tožilka Žgajnarjeva na koncu procesa do zdaj venomer prinesla le koristi. V instituciji, katere podstat so pravni postulati, kjer odgovornost in kredibilnost štejeta za najvišji moralni normi in kjer tožilci ne smejo biti zavezani političnim ali drugim pritiskom.