Uglednemu ljubljanskemu kardiologu dr. Matjažu Buncu in nekdanji direktorici podjetja Animus Irmi Košutar Gašparić grozi do pet let zapora zaradi domnevne korupcije v zdravstvu. Afera je leta 2012 razgalila milijonska preplačila dobaviteljem žilnih opornic, ki jih je UKC Ljubljana preplačal kar štirikrat, zdravniki pa naj bi na ta račun prejemali denarne in druge nagrade.

Natanko čez 14 dni bosta morala na sodišče prikorakati obtožena v eni večjih zdravstvenih afer po osamosvojitvi, ki je pred enajstimi leti razgalila nepotešljive apetite zdravnikov in dobaviteljev medicinske opreme, povezanih v koruptivno hobotnico. Afera žilne opornice. Obtoženi prof. dr. Matjaž Bunc, eden vidnejših kardiologov doma in v regiji, in Irma Košutar Gašparić, direktorica Vasc-Med in nekdanja vodja podjetja Animus za dobavo medicinske opreme javnim zdravstvenim zavodom, se bosta morala izreči o svoji krivdi in vlogi v neracionalni porabi davkoplačevalskega denarja, ki je leta 2012 zatresla medijski in politični prostor. Takrat so v medije pricurljale informacije celo o štirikratnem preplačilu žilnih opornic ali stentov več domačim dobaviteljem, ki so vrsto let po slovenskih bolnišnicah vzdrževali monopolni položaj pri dobavi medicinskih pripomočkov. Ljubljanski klinični center je tako za stente - to so mrežaste kovinske cevke, ki ki delujejo kot drobna vzmet, s čimer preprečuje ponovno zožitev arterije in znova zagotovijo normalen pretok krvi srčni mišici - kot je svoja odmevna razkritja zaslužkarskih spreg v zdravstvu pozneje pojasnjeval mednarodno priznani kardiolog dr. Marko Noč in se skupaj s kolegom dr. Blažem Mrevljetom spustil v bitko z lobiji v UKC, plačeval okoli 1200 evrov, za enak pripomoček v Nemčiji pa so odšteli borih 300 evrov. Enako zapravljivost in visoke marže dobaviteljev žilnih opornic so odkrili tudi v drugih slovenskih bolnišnicah.

Dr. Matjaž Bunc in Irma Košutar Gašparić se bosta tako na predobravnavnem naroku 27. novembra morala izreči o svoji krivdi in nadaljnjem poteku kazenskega postopka. Imata pa dve možnosti: če krivdo priznata in sodnik njuni priznanji sprejme, se praviloma takoj opravi še narok za izrek kazenske sankcije, ki se konča z obsodilno sodbo; če pa krivde na bosta priznala, lahko predlagata še dodatne dokaze, izločitev listin iz sodnega spisa ali izločitev sodnika. V tem primeru mora biti o predlogih obdolžence pravnomočno odločeno in šele potem je kazenska zadeva zrela za razpis glavne obravnave. Obtožnica pa ju bremeni kaznivih dejanj po 241. in 242. členu Kazenskega zakonika (KZ-1B). Za obravnavana kazniva dejanja sprejemanja in dajanja daril je sicer predvidena kazen zapora od treh mesecev do pet let. A glede na notorično prakso naših sodišč, ko zadeve kot po tekočem traku padajo zaradi procesnih napak in odvetniških manevrov, ni pričakovati, da bomo kmalu dobili odgovornega za nekajkrat preplačane žilne opornice v primerjavi z nakupi iste ali enake medicinske opreme v tujini. Zadeva je celo vse bliže zastaranju. Dolžina zastaralnega roka je namreč po Kazenskem zakoniku odvisna od najvišje možne kazni zapora, ki se lahko izreče za določeno kaznivo dejanje, roki pa tečejo od izvršitve kaznivega dejanja. Če je za kaznivo dejanje predpisana najvišja zaporna kazen, ki presega tri leta, potem pregon zastara po petih letih; v vsakem primeru pa po preteku dvakratnega zastaralnega roka. Večina dejanj, ki so bila izvršena med letoma 2008 in 2016, je tako že zastarala, še zadnja bodo čez dobri dve leti.

Na oba obtoženca, dr. Bunca in Košuta Gašparićevo, smo naslovili pisna vprašanja, kako se bosta zagovarjala, ali bosta priznala krivdo in kako komentirata dejstvo, da se bosta pred sodiščem kot edina morala zagovarjati za korupcijska dejanja, njune odgovore pa še pričakujemo. 

Zdravnik tudi zasebni podjetnik

Dr. Matjaž Bunc, kot zanimivost je leta 2017 pred preiskovalno komisijo državnega zbora pričal ravno v času mandatarstva svoje sestre, evropske komisarke za promet Violete Bulc, je leta 2012 postal član razpisne komisije za javno naročilno žilnih opornic v UKC Ljubljana. Komisija je Buncu celo predočila dokumentacijo o plačilu številnih potovanj v tujino in financiranju njegovih zasebnih podjetij s strani dobaviteljev. Sam pa je v svojem zagovoru pred komisijo je dejal, da je večkrat želel zapustiti omenjeno komisijo, ker je ocenil, »da bi lahko deloval pristransko«. A vodstvo UKC ni sprejelo njegovega odstopa.

Bunc ima poleg službe v UKC, kjer je vodja katetrskega laboratorija na kliničnem oddelku za kardiologijo, najdemo ga tudi med profesorji na medicinski fakulteti, še podjetje Bunc kardiologija, za specialistično zunajbolnišnično zdravstveno dejavnost, s katerim je, kot je leta 2018 poroča portal Necenzurirano, pred izbruhom afere ustvaril tudi 87 tisoč evrov na leto, po njej pa so mu prihodki padli na 18 tisočakov. Lani je dobiček njegovega podjetja znašal 41 tisočakov, leto prej pa je ustvaril skoraj 80 tisoč evrov čistega dobička. Deluje tudi kot samostojni podjetnik v podjetju Izobraževanje in raziskovanje prof. dr. sc. Matjaž Bunc, dr. med., s. p. Od leta 2008 mu grejo zasluge za uvedbo nove metode zamenjave srčne zaklopke skozi dimlje, s čimer je povečal število implantacij in Slovenijo ponesel med pet najuspešnejših držav na svetu. Na Hrvaškem je kolege zdravnike učil zamenjave aortne zaklopke. Časnik Delo pa ga je leta 2014 uvrstil med kandidate za Delovo osebnost leta. 

Stara znanka sodišč

Obtožena Irma Košutar Gašparić je bila poleg Mirka Gašparića ustanoviteljica in lastnica podjetja Animus, ki je bilo po aferi zbrisano iz poslovnega registra. Animus je med letoma 2009 in 2015 od največjih treh bolnišnic, Ljubljana, Celje in Maribor, prejel več kot dva milijona evrov za medicinsko opremo, od tega je 1,3 milijone nakazala samo štajerska bolnišnica. Še pred izbrisom Animusa in na vrhuncu poslov z bolnišnicami je Mirko Gašparić leta 2011 ustanovil podjetje Vasc-med, kjer je Košutar Gašparićeva navedena kot direktorica. Podjetje tudi zdaj dobro služi z največjimi bolnišnicami. Od 2013, torej leto dni po izbruhu afere, pa vse do danes, so od UKC Ljubljana, SB Celje in UKC Maribor prejeli več kot 2,3 milijone evrov nakazil. Največ iz Maribora, od hišnih preiskav naprej pa s Štajerci očitno ne poslujejo več. Čisti prihodki od prodaje medicinskih pripomočkov za lani znašajo več kot 300 tisoč evrov in jih je podjetje napram prejšnjim letom podvojilo.

Je pa Irma Košutar Gašparić svojo sled pustila še v eni korupcijski aferi, v kateri je bila leta 2019 nepravnomočno obsojena na pogojno kazen enega leta in šestih mesecev zapora s preizkusno dobo treh let, saj je podkupila znanega zdravnika Zorana Miloševića. Kot je v sodbi ugotovilo sodišče, je Milošević poskrbel, da je UKC medicinske pripomočke naročil pri Animusu, v zameno pa je od Košutar Gašparićeve prejel 7200 evrov. Zaradi sprejemanja podkupnine mu je bila naložena pogojna kazen desetih mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Toda do pravnomočnosti sodbe ni prišlo, saj je zadeva med pritožbo na višjem sodišču zastarala. A priznani zdravnik in vodja dejavnosti intervencijske nevroradiologije v UKC Ljubljana ima očitno lepljive prste, saj je bil v korupcijski aferi leta 2022 potem obsojen na tri leta zapora in 50 tisoč evrov kazni, vrniti pa mora tudi premoženjsko korist v višini 101.300 evrov.

Prihranek 2,5 milijona na leto

Medtem bolnišnice še naprej ustvarjajo izgube, UKC Ljubljana ima pod sedanjim vodstvom že rekordnih 29 milijonov minusa. Nekaj tudi na račun zadnje razvpite afere z nevrokirurgom Romanom Bošnjakom, ki je tuji pacientki po posegu poleg uradnega računa z UKC še zasebno zaračunal 6000 evrov, škandalozno ravnanje pa je izplavilo tudi sum korupcije in nepotizma, kot so marca letos razkrili v Tarči, saj naj bi podjetju Medicolink, tesno povezanim z njegovim bratom Igorjem Bošnjakom, mimo javnih razpisov omogočil prodajo medicinskega materiala UKC in oddelku za nevrokirurgijo, ki ga je vodil Bošnjak sam. Pri tem pa je zamolčal sorodstveno vez z bratom. Po navedbah policije, ki je pred dnevi opravila tudi hišne preiskave, sta si s tem početjem dva osumljenca protipravno pridobila premoženjsko korist v višini 400.000 evrov. Medicolink je lani ustvaril 263.609 evrov čistega dobička, po podatku Erarja pa je od sredine leta 2019 do danes od UKC Ljubljana kot edinega naročnika prejel slab milijon evrov. Podjetje je sicer v lasti Katarine Bedina, ki je z Igorjem Bošnjakom povezana kot solastnica stanovanjske hiše v Celju.

A požar se v slovenskem zdravstvu ponavadi pogasi tako hitro kot se razplamti. Sramotnih 11 let je že minilo od medijske objave o sistemski korupciji, na katero sta vodstvo UKC že dve leti prej opozarjala ljubljanska zdravnika dr. Marko Noč in dr. Blaž Mrevlje.

A šele konec leta 2013 sta vendarle uspela doseči »zgodovinski« javni razpis za nakup stentov, kot ga je označil tedanji član razpisne komisije dr. Noč. Od tedaj v UKC Ljubljana žilne opornice kupujejo po veliko nižjih cenah, tudi krepko pod 200 evrov, ne da bi se s tem zniževali standardi kakovosti za bolnike. Na ta račun vsako leto prihranijo 2,5 milijona evrov, kot je izračunal dr. Mrevlje, torej v 10 letih že 25 milijonov. A namesto da bi zdravnika za zmanjševanje finančne luknje požela odobravanje med kolegi in v vodstvu UKC, so dr. Noča, kot je sam izpovedal pred preiskovalno komisijo v DZ, izolirali in mu onemogočili dodatno delo izven UKC, dr. Mrevlje pa se je zaradi šikaniranja odločil za delo v tujini. Tudi od tam je bil večkrat kritičen do zapravljivosti in sumov korupcije v naši največji bolnišnici, zaradi česar si je leta 2019 celo prislužil 100 tisočakov vredno tožbo tedanjega direktorja UKC Aleša Šabedra, ki je le dva tedna po obračuni z Mrevljetom postal minister za zdravje v vladi Marjana Šarca. V Golobovi vladi je bil Šabeder direktor urada za nadzor kakovost in investicije v zdravstvu, razrešen pa je bil 27. julija po odstopu ministra Danijela Bešiča Loredana.

Kakšen bo epilog afere in ali bosta obtoženca, dr. Bunc in Košutar Gašparić 27. novembra stopila pred sodnika, bomo seveda spremljali.