Upokojenka Tanja sama peče kruh, da prihrani kakšen evro. Da si lahko sem ter tja privošči meso, dela kot negovalka onemoglih starejših. Čeprav meni, da bo tudi sama kmalu potrebovala pomoč. »Nič si ne upam privoščiti. Če hočeš plačati položnice in mirno spati, imaš marsikdaj prazen lonec.«

To je sporočilo predsedniku vlade, ki meni, da se upokojencem dobro godi. V času, ko 350.000 starejših, kar je več kot polovica vseh upokojencev v Sloveniji, živi v siromaštvu in se trudi preživeti kakor ve in zna, je Robert Golob v hramu demokracije poslancem razložil: »Rast pokojnin bistveno prehiteva rast življenjskih stroškov v zadnjem letu, zato je vlada ocenila, da zimski letni dodatek v tem trenutku ni potreben.« (Golobov odgovor na poslansko vprašanje, 16. decembra, glede slabega gmotnega položaja upokojencev.)

Med upokojenci smo preverili, ali njegova trditev drži in kako upokojenci dejansko (pre)živijo.

Objavljamo izpisek pokojnine upokojenca Franceta.

Prejme malo čez 550 evrov. Sram ga je, zato se noče javno izpostaviti. Ker s tem denarjem ne more preživeti, mu je občina omogočila bivanje v občinskem stanovanju, z živilskim paketom ga enkrat na mesec oskrbi Karitas. Hrana pa ne zadostuje za cel mesec. Pokojnino porabi za plačilo vode in elektrike. Ostane mu nekaj evrov. Kruh in mleko, pove, sta zanj priboljšek.

Irena Kosmač je bila 40 let zaposlena v gospodarstvu. Po upokojitvi je utrpela najhujšo tragedijo svojega življenja. Hišo z vsem imetjem ji je v lanskih poplavah odnesla voda. Dobi 748 evrov pokojnine. Za golo preživetje pomaga v gostilni. »Ničesar nimam,« upokojenko brez strehe nad glavo, ki je po poplavah dobila samo pomoč rdečega križa, obljubljenega denarja za hišo pa ne, zlomi jok. Stanuje v apartmaju v Lučah, do kdaj bo še lahko ostala, ne ve. 

Stroški pa rastejo tudi upokojencem. Najbolj so se podražile položnice za elektriko.

To je primerjava računov upokojenke iz Ljubljane, ki so ji stroški zaradi višje omrežnine v enem mesecu narasli za skoraj 40 evrov. 

Z naslednjim letom bodo morali upokojenci plačati še prispevek za dolgotrajno oskrbo, do katere pa ni zagotovljeno, da bodo tudi upravičeni. 

Vsak drugi upokojenec v revščini

Več kot polovica slovenskih upokojencev – vsak drugi starejši ali vsak sedmi državljan Slovenije - prejema nižjo pokojnino od praga revščine, ki je določen pri 903 evrih. To zaskrbljujoče dejstvo zahteva nujne ukrepe, ki bi preprečili, da bi staranje postalo sinonim za revščino.

Kajtimir Kunc, ki se leta bori za pravice upokojencev, poudarja, da se »redne uskladitve pokojnin izvajajo na podlagi podatkov za preteklo leto, tako da ne sledijo tekoči rasti življenjskih stroškov, in se zato morajo upokojenci v obdobju, ko življenjski stroški dejansko rastejo, znajti kakor vejo in znajo.«

Poglejmo številke:

To je gibanje letne inflacije v letih od 2020 do 2024 (za leto 2024 je upoštevan podatek za 11 mesecev) po podatkih Statističnega urada RS:

leto 2020     1,1 %

leto 2021    4,9 %

leto 2022   10,3 %

leto 2023     4,2 %

leto 2024     1,7 %

Redne uskladitve pokojnin v letih 2021 do 2024 pa so bile po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje:

leto 2021   2,5 %

leto 2022    4,4 %

leto 2023    5,2 %

leto 2024    8,8 %

Po veljavni zakonodaji se pokojnine usklajujejo v višini 60 % od povprečne rasti plač v preteklem letu in v višini 40 % od povprečne rasti življenjskih stroškov. Kunc je za naš portal pripravil verižni izračun za boljšo ponazoritev:

»Če vzamemo za osnovo leto 2020, ko zaradi pandemije covida-19 še ni bilo inflacije, potem so inflacija in pokojnine naraščale takole, kot je predstavljeno v tabeli:

Samo z verižnim indeksom je mogoče pokazati, kako resnične so navedbe predsednika vlade dr. Roberta Goloba, ki jih je izrekel v državnem zboru.«

Pri rednem usklajevanju pokojnin se namreč uporabljajo podatki za preteklo leto, to pomeni, da se podražitve iz preteklega leta uskladijo šele leto pozneje, kar pa ne odraža realne rasti inflacije. Tako so upokojenci vedno v zaostanku pri usklajevanju pokojnin z rastjo življenjskih potrebščin.

»Jasno je razvidno, da smo se upokojenci v preteklih nekaj letih soočali z velikanskimi težavami zaradi inflacije (rasti življenjskih stroškov), saj so kljub upoštevanju rasti plač pokojnine občutno zaostajale. Če pa bi se pokojnine usklajevale po formuli, ki jo vladna koalicija predlaga v napovedani pokojninski reformi, bi bila slika še bistveno slabša. Zato enostavno ne moremo verjeti Golobovi tezi, da pokojnine bistveno hitreje naraščajo od inflacije, saj bi marsikdo lahko to razumel, kot da se upokojencem cedita med in mleko,« pripoveduje upokojenec.

Zavaja tudi direktor Zpiza?

»Po ocenah Komisije za preprečevanje korupcije letno izgubimo okoli 7,5 % bruto domačega proizvoda zaradi koruptivnih dejanj. To predstavlja skoraj polovični delež BDP, ki ga za pokojnine nameni sosednja Avstrija. Če bi naša oblast lahko oziroma, če bi imela interes, korupcijo v državi znižala za polovico in bi delež tega denarja namenila upokojencem, da bi se vsaj izenačili z evropskim povprečjem, ki se nameni za pokojnine, bi se lahko naše pokojnine dvignile za 10 % do 20 %. Tako pa nam vlada »milostno« poviša letni dodatek za 5 evrov, pri tem pa niti ne upošteva zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki predpisuje, da se letni dodatek izplačuje v dveh višinah.«

Če pogledamo podrobnejšo primerjavo z Avstrijo, so slovenske pokojnine bistveno nižje od avstrijskih. Avstrijci prejmejo 80 % povprečne plače kot pokojnino, Slovenci le 57–63 %. Avstrija dodatno omogoča boljše socialne korektive, kot so božičnice in letni dodatki. Slovenska osnova zajema povprečje 24 let, kar pomeni, da vključuje tudi manj plačana leta, medtem ko avstrijski sistem temelji na najboljših 15 letih.

Opozarja tudi na dvoumne trditve generalnega direktorja ZPIZ, Marjana Papeža, ki bi po mnenju Kunca kot upravitelj pokojninske blagajne moral delati za interes vplačnikov v pokojninsko blagajno – upokojencev. »V intervjuju, ki je bil objavljen v časopisu Primorske novice, se je zlagal slovenski javnosti. Navedel je, da v pokojninskem zakonu piše, da vlada z zakonom o izvrševanju proračuna lahko določi drugačno izplačilo letnega dodatka. To pa je debela laž, saj v 95. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, čistopis zakona objavljen v Ur. l. RS št. 48 od 4.4.2022) v četrtem odstavku piše, da se znesek letnega dodatka določi v zakonu o izvrševanju proračuna. Nikjer pa ni niti z besedico omenjeno to, kar trdi g. Papež, da vlada z zakonom o izvrševanju proračuna lahko določi drugačno izplačilo letnega dodatka.«

Kaj bo upokojencem prinesla nova pokojninska reforma?

Kunc pravi, da predlagatelj s to reformo ne zasleduje temeljnega cilja, da bo z novim pokojninskim sistemom zagotovil dostojne pokojnine. »Če bodo obveljale predlagane rešitve po pogajanjih s socialnimi partnerji, lahko z gotovostjo trdim, da se socialni položaj bodočih, pa tudi sedanjih upokojencev ne bo izboljšal. Sedanji upokojenci pa lahko z gotovostjo v letu 2025, poleg zakonsko določene redne uskladitve pokojnin, pričakujemo le dodatnih 5 evrov pri izplačilu letnega dodatka. Resnično velikodušno.«

Mnenju o zavajanju predsednika vlade se pridružujejo tudi v stanovski organizaciji upokojencev ZDUS. Že junija so vladi predlagali izredno uskladitev pokojnin, da bi ublažili stisko večine upokojencev, saj so pokojnine kljub upoštevanju rasti plač občutno zaostajale, a jim vlada ni prisluhnila.

Dostojne pokojnine so eden od temeljnih ciljev, ki jih je vlada obljubila v koalicijski pogodbi. »Ob izpolnitvi pogojev javnofinančne vzdržnosti zagotoviti, da bo najnižja zagotovljena pokojnina znašala 10 % nad pragom tveganja revščine in v letu 2023 najmanj 700 EUR. Dodatno pozornost bomo namenili tudi dvigu ostalih najnižjih pokoj Preučili bomo možnost uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka za upokojence z najnižjimi pokojninami. Vlada bo pripravila in s socialnimi partnerji uskladila pokojninsko reformo, ki bo omogočala dostojno starost in bo finančno vzdržna.«

Umetniki, športniki, borci – privilegirani upokojenci?

Konec leta 2023 je vlada zagotovila zajamčeno pokojnino za 40 let delovne dobe pri 700 evrih, a ker je bila inflacija več kot 10-odstotna, so upokojencem v resnici denar vzeli. Če bi izpolnjevali cilje iz koalicijske pogodbe, bi morala biti taka pokojnina že na začetku leta 2023 in se na koncu leta uskladiti z rastjo življenjskih potrebščin. »To so nategovalske fore,« pravi Kunc. Golob je uspel urediti samo vdovske pokojnine, ki so zdaj enake kot zajamčene pokojnine in znašajo 748 evrov.

Nasproti je stopil tudi umetnikom, ki prejemajo dodatke za izjemne dosežke, ki jih je ministrstvo za kulturo prelilo na breme pokojninske blagajne. V pokojninskem zakonu je že več deset alinej upokojenih profilov. Pokojnine prejemajo: bivši miličniki, oficirji, borci, vrhunski športniki, umetniki, kmetje ..., ki bi jim morala država po zakonu izplačevati pokojnine iz proračuna, pa vse breme pade na pokojninsko blagajno. Namesto da bi iz pokojninske blagajne prejeli le znesek, ki so ga v aktivni dobi vplačali, dodatke pa bi jim plačevali iz proračuna resornega ministrstva.

Državni zbor naj bi še pred novim letom potrdil Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ker naj bi bil sedanji zastarel, po mnenju Računskega sodišča pa ne zagotavlja možnosti za enako obravnavo. Dodatke k pokojninam že od leta 2017 prejemajo športniki z izjemnimi dosežki. 3055 € je starostna pokojnina, odmerjena od najvišje osnove, in je tudi največ, kar lahko prejemnik dodatka za izjemne dosežke dobi. 1107 evrov pa znaša pokojnina za samozaposlene v kulturi, ki so posebej pomembno prispevali k slovenski kulturi.

Posebne pokojnine prejema tudi še 3906 borcev, po podatkih Zpiza so lani prejeli 6.630.496 evrov.

Robert Golob pleše s starejšimi in nabira všečke na instagramu

Predsednik vlade ob vseh teh dejstvih rad poudarja, da je skrb za starejše ena ključnih prednostnih nalog njegove vlade. Tako se je pred prazniki med obiskom največjega doma na Štajerskem, Danice Vogrinec, ki ga – kot smo pisali v tem članku - vodi dolgoletni direktor Marko Slavič, mestni svetnik Gibanja Svoboda v Mariboru, pred bliskavicami fotografov in televizijskih kamer vrtel v družbi tamkajšnjih oskrbovank. In s tem, kot je dejal, izkazal spoštovanje zaposlenim, ki nesebično in predano skrbijo za starejšo generacijo, »za tiste, ki so v resnici zgradili družbo, ki jo danes imamo in v kateri živimo.« S svojo spremljevalko Tino Gaber sta obisk med starejšimi izkoristila za samopromocijo in všečke na instagramu. Populizem je prevladal nad iskrenim namenom. Z ustvarjanjem na videz idealnega življenja starejših v domu, o katerem so v preteklosti že krožile zgodbe o zlorabi starejših, da jim tudi po 15 ur ne zamenjajo plenic in da nepokretni posamezniki na svežem zraku niso bili že tri leta in o domnevnem poniževanju in ustrahovanju zaposlenih, zaradi česar je dom pod drobnogledom inšpekcije, sta se vrtela med starejšimi oskrbovanci v času, ko je Skupnost socialnih zavodov objavila alarmantne podatke o rekordnem strmoglavljenju zaposlenih v socialnih ustanovah zaradi nezadovoljstva s plačami, ki ne odražajo realnih delovnih obremenitev.

Po drugi strani tudi pokojnine velike večine Slovencev ne zadoščajo za bivanje v domovih za starejše. Upokojenci so pogosto izključeni iz subvencij za stanovanja ali druge socialne transferje. Za oskrbovana stanovanja jim na prostem trgu zaračunavajo tržne najemnine. Veliko upokojencev je odvisnih od pomoči otrok ali se zatekajo k priložnostnemu delu. Stroški hrane, ogrevanja, zdravil in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja postajajo za mnoge nepremostljivi.

Slovenski pokojninski sistem, ki bi moral zagotavljati dostojno starost, izkazuje neučinkovito upravljanje socialne pomoči ter pomanjkanje konkretnih rešitev za izzive starajoče se populacije. V preteklosti so bile upokojencem storjene krivice. Tako so pokojnine moških, upokojenih med 2013 in 2019, bile izračunane po manj ugodnem odstotku (57,25 %) v primerjavi z ženskami (63 %). Nesorazmerja še niso bila popravljena, čeprav so pobude v vsaki vladi. Mnoge pokojnine, tudi državljanov, ki izpolnjujejo zakonsko obveznih 40 let dela, ne dosegajo praga revščine (903 €).

Vprašanje je, ali bo prenovljen zakon uspel zaobjeti nujne rešitve, ki bi večino upokojencev rešile iz revščine. Minister za delo Luka Mesec napoveduje sprejetje pokojninske reforme do naslednjega poletja. Takrat bo tudi jasno, kako trdne finančne temelje ima njegov stavek: »Upokojenci bodo v prihodnje s svojo pokojnino lahko živeli.«

Irena, Tanja in upokojenec z Dolenjske si ne želijo razkošja. Radi bi le na starost dostojno preživeli.