Prinašamo vam epilog novinarske zgodbe o Kočevcu Andreju, ki jo po sedmih mesecih zaključujemo. Andrej nas ta trenutek pozdravlja iz Dolenjskih Toplic.

To je zgodba o zmagi Andreja Štrumblja, o njegovi moči, o njegovi izpolnitvi obljube, da bo shodil in vzdrževal red. To je zgodba o prijateljstvu med njim in balkansko dušo Slavi, ki nam je predstavila Andreja. Svojemu možu pa je vsak dan nalagala obnovitvena dela in ga priganjala, da pomaga prenoviti sobo za Andreja. To je tudi zgodba o Slovenki leta Ani Petrič, ki nas je prva poklicala in opozorila na Andreja!

In je zgodba o našem prijateljstvu.

O razumu direktorja zdravstvenega doma Emirju Kuduzoviću, ki je sveže imenovan prišel in pomagal, o njegovih zdravnikih, ki so Andreja pripeljali do točke, kjer je danes. In nenazadnje je to zgodba o pomenu novinarstva. O tistih, ki so prišli in iz Andreja naredili dnevno novico, ne da bi zamahnili z roko in rekli, da si je sam kriv. In je zgodba o ljudeh, zgodba o Radiu 1, ki je kot največji donator primaknil 4000 € za pomoč Andreju.

Najprej je bila ignoranca 

Spomin na življenje pred sedmimi meseci, ko smo vstopili v gnilo, mokro, umazano sobico in uzrli v bolečine ujetega 59- letnega Kočevca Andreja, počasi bledi.

Kar štiri mesece je izoliran od sveta ležal med lastnimi iztrebki. Posode za hrano in izločke so bile le nekaj centimetrov narazen. V tistih dneh smo premikali gore, da bi mu kar najhitreje pomagali. Človeku, ki nima več staršev, družine, otrok. Imel pa je srčno, skrbno, toplo sosedo Slavi, ki nas je priklicala z zgodbo o 59-letnemu sosedu, ki je bil na robu obupa. V najbolj kritičnih trenutnih čustvenega vrtiljaka je namreč razmišljal tudi o samomoru. Poročali smo vam o tem, da so zatajile socialne in zdravstvene službe, da oskrbe ni imel. Poročali smo o krivdi javnega zavoda za oskrbo na domu Jutro, ki ni izvajal oskrbe, ker Andrej zanje ni imel prave postelje, poročali smo o tem, da so v Jutru, ki prejema sredstva iz proračuna Občine Kočevje, šele po treh mesecih vstopili v Andrejevo hišo, a je zaposleni le odložil hrano in odšel, ne da bi Andreju pomagal pri prehranjevanju ali higieni. Andrej namreč štiri mesece ni bil umit, njegovo življenje je postalo neznosno. Medijem so poročali neresnice o tem, da Andrej zavrača oskrbo, samo zato, ker ni želel, da se ga dotikajo po intimnih predelih telesa. Nikoli ni zavrnil hrane, žlice, tople vode, preoblačenja ali sveže posteljnine. Kljub prošnjam sosede Slavi za pomoč je bila do prihoda našega medija ignorirana, prav tako njen sosed Andrej.

Občinske službe stopijo skupaj

Po objavi zgodbe se je Občina Kočevje nemudoma odzvala in organizirala reševalno akcijo. Komunalni delavci, prostovoljci in zdravstveno osebje so očistili Andrejevo stanovanje, mu priskrbeli novo bolniško posteljo ter poskrbeli za ustrezno higieno in zdravstveno oskrbo. Andreja so prvič po štirih mesecih umili januarja letos. Prvič je na koži začutil toplo vodo. Po pregledih, ki so pokazali na več bolezni, je začel z rehabilitacijo v upanju, da bo ponovno shodil. Župan Prebilič in podžupan Kočevja Mladenović sta se tiste dni takoj odzvala na naše klice in si pri Andreju podajala kljuke. 

»Sem šokiran, da se kaj takega v današnjem času lahko dogaja. Institucije so odpovedale. Gospoda v takem ne moremo pustiti.« Vidno prizadet je bil podžupan ob seznanitvi s sokrajanom, ko je zaobjel klavrno stanje v prostoru in se na lastne oči prepričal o njegovi bedi in životarjenju. »Nihče si ne zasluži živeti v takem. To so nezaslišane, katastrofalne razmere! Presenečen sem in žalosten, da se kaj takega dogaja v naši občini. Ugotovili bomo, kdo je vse zatajil,« je dejal ob pogledu na onemoglega Andreja, priklenjenega na posteljo. »Kar nekaj denarja namenimo zavodom za skrb in pomoč sokrajanom. Prevetrili bomo stanje tudi na tem področju,« se je zavzel podžupan, ki je tudi župana sproti obveščal in seznanjal z razmerami na terenu. CSD je ukrepal, Andreju so uredili finančno pomoč, ko je Občina pripeljala posteljo, je prišla tudi oskrba. Soseda Slavi pa je iz lastnega žepa plačala še fizioterapijo, da bi Andrej kar najhitreje shodil. V tej zgodbi je izjemno vlogo odigral tudi novi direktor zdravstvenega doma, ki je poskrbel, da je Andrej dobil primerno zdravstveno oskrbo.

S sistemskimi ukrepi v preprečevanje 'Andrejevih' usod

Primer, ki smo ga razkrili je sicer odprl širšo težavo sistema, ki v dobi digitalizacije ne zaznava najbolj ranljivih posameznikov, ki živijo sami. Na preiskovalno.si smo odprli temo tudi na evropski ravni v članku: Graditelji Evrope miru v starosti obsojeni na socialno izključenost. 

Evropa je namreč stara. Kar 92 milijonov Evropejcev je starih! Gre za četrtino populacije, ki kljubuje paradoksu sodobnega časa. Na vsakem koraku občutimo ekspanzijo družbenih medijev, mreženj in všečkov, graditelji Evrope pa so družbeno, eksistencialno, zdravstveno in čustveno izolirani. In župan Kočevja, ki je medtem postal evroposlanec, se je zavzel, da bo pomagal. V Kočevju bo s sistemskimi ukrepi preprečil ponavljanje takšnih tragičnih zgodb v prihodnosti. Občina je po našem razkritju ustanovila lastni zavod za oskrbo na domu, ki bo pomagal tudi krajanom v sosednjih občinah.

Naše razkritje pa je lahko rešilo življenje še štirim posameznikom, ki so jih po naši objavi našli same

Štiri mesece po našem razkritju je bil Andrej tudi prvič zunaj. S počasnimi koraki in pomočjo bergel je premagal več deset stopnic. Odpeljali smo ga na kavo. Pogled na okolico in naravo mu je dajal moči, da bo še bolj telovadil, krepil mišice in poskušal čim hitreje samostojno zaživeti. Njegova nova soba je s pomočjo Slavi in prijateljev vmes iz dneva v dan dobivala novo podobo.

Po sedmih mesecih!

Te dni mineva sedem mesecev od našega prvega srečanja. Takole nam Andrej danes maha iz fitnesa v Dolenjskih Toplicah. Zdravniki in ZZZS so mu odobrili rehabilitacijo, ki jo je tako zelo potreboval. Po hidroterapiji v Hubbardovi kadi, kjer telovadi, se razteza, pridobiva na mišični moči, je na vrsti elektrostimulacija gležnjev, ki so ga boleli, pa magnetna terapija in plavanje v bazenu.

Še nekaj dni rehabilitacije je pred njim. Potem se vrne domov, kjer ga že čaka nova streha. 4000 €, ki jih je radodarno podaril Radio 1, je šlo za popravilo strehe, ki je puščala in zamakala.

Zmanjkalo je še tisoč evrov za dokončanje del, a soseda Slavi upa, da bodo pomagali v dobrodelnih organizacijah. Potem si bo tudi sama oddahnila. Andrej je rešen. Naslednji cilj je služba. Želi si voziti, brez prenašanja težkih bremen, saj gležnji večjih naporov ne zdržijo. Skrbi ga tudi, kako bo s stanovanjem, saj je Občina zaradi finančne pomoči obremenila njegovo nepremičnino.

Medijska veriga s posledicami za celotno družbo

Andrejeva zgodba pa je nenazadnje tudi zgodba o medijih. O tem, kako pomembno in vredno je vsako zgodbo pripeljati do konca. Vredno se je povezati. Ne le pri političnih zgodbah, koga bodo mediji podpirali in koga ne, pač pa pri ljudeh. Vztrajanje pri drobnih premikih, opozarjanje se je izplačalo. Četudi smo eden najmanjših medijev. In ko je vse zastalo, smo spet drezali.  Če rešiš eno življenje, si rešil cel svet, pravi znani rek. Vsako življenje je neprecenljivo in ima neizmerno vrednost, saj je povezano z nešteto drugimi življenji, zgodovino, prihodnostjo in vplivom na ljudi, svet okoli sebe. Reševanje enega življenja ima posledice, ki presegajo en sam trenutek in eno samo osebo. Opominja nas na našo skupno človečnost in globoko povezanost in odgovornost, ki jo imamo kot člani družbe.