Prijatelji predsednika vlade dr. Roberta Goloba se mastijo v državnih energetskih podjetjih, novi davki pa državljane pehajo v borbo za golo preživetje.

Golobova poročna priča dr. Tomaž Štokeljje na direktorski stolček državnega monopolista HSE sedel le nekaj mesecev po ustoličenju vlade, 8. novembra lani, za dober mesec dela pa mu pripada 14.005 evrov. V letu dni bo tako zaslužil slabih 170 tisočakov. Poslovni direktor HSE Uroš Podobnik, ki ga je za časa Janševe vlade kandidirala NSi, v HSE pa ostaja tudi pod Robertom Golobom, je lani v žep pospravil 150.595 evrov. Več kot sto tisočakov na leto odnesejo tudi nekateri drugi direktorji hčerinskih družb državnega monopolista. 

Na Gen-I je marca lani žezlo prevzel Golobov Igor Koprivnikar. Kot direktor je lani prejel 62.837 evrov neto. V Premogovnik Velenje se je vrnil v času Janševe vlade leta 2020 razrešeni Marko Mavec. Vodja volilnega štaba Gibanja Svoboda pred parlamentarnimi volitvami Andrej Ribič, ki je kot dolgoletni direktor za čas Janševe vlade moral zapustiti direktorski stolček v Elektru Ljubljana, pa je najverjetneje zaradi zaslug in prijateljskih razmerij z Golobom in ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem – tega je Golob pred županskimi volitvami tudi javno podprl - nadzornik v Elesu in še član uprave Darsa. Zanimivo, v državnem Elesu sedi skupaj s predsednikom uprave Darsa in vidnim članom NSi Valentinom Hajdinjakom. Notorični direktor v energetiki je Aleksander Mervar, nekoč tudi Golobov energetski sopotnik. Večni vladar v Elesu je lani prejel 68.089 evro neto plače. 

Državna pomoč za nagrade zaposlenim?!

HSE smo državljani in državljanke ob zadnji energetski krizi decembra lani dokapitalizirali s kar pol milijarde evrov! »Poslovanje skupine HSE v letu 2023 je zelo dobro. Uspešno smo sanirali likvidnostne težave in proizvodni proces v Premogovniku Velenje, proizvodnja naših elektrarn je nadplanska, s čimer zagotavljamo tudi zanesljivo oskrbo slovenskega gospodarstva in gospodinjstev z električno energijo,« je v septembrskem sporočilu za javnost navedel generalni direktor HSE Tomaž Štokelj. Po sklepu SDH so morali državi do septembra že vrniti polovico zneska, če bodo dobro poslovali tudi v nadaljevanju leta, bodo državi dodatnih 60 do 100 mio evrov vrnili že letos, so nam odgovorili v podjetju. Medtem ko smo v Sloveniji plačevali in še plačujemo eno najvišjih cen za energijo, je poslovodstvo HSE, ki ima s proizvodnjo več kot 60 odstotkov električne energije v Sloveniji monopolni položaj, zaposlenim izplačalo 1625 evrov poslovne uspešnosti. HSE je lani ustvaril 319,6 milijona čiste izgube!

Novi davki in podražitve

Mati samohranilka iz Kamnika nam z objokanimi  očmi pripoveduje, da tako hudo še ni bilo. Položnice za elektriko, vodo, plin, plačilo obrokov v šoli so se občutno zvišale, cene hrane so šle v nebo. Liter mleka je bil lani 0,70 evra, danes je znatno več kot evro. Kruh, jogurti, namazi, vse je je dražje, pripoveduje. Tako hudo ni bilo. 
In še huje - bo! Po novem letu jo čakata vsaj dva nova davka aktualne vlade: zdravstveni in solidarnostni prispevek. Vlada razmišlja tudi o obdavčitvi sladkih pijač. Kako bo zmogla, ne ve. Dan po plači že prešteva kovance; da bi kupila še kakšno dodatno žemjico za otroka, lahko samo pomisli. A vztraja, pravi, zaradi otroka. Hude družinske okoliščine pozna tudi Anita Oguliniz ZPM Moste-Polje, kjer jima pomagajo. Naj povemo, da je samohranilka delovno aktivna.

Tudi številke statističnega urada potrjujejo, da so se življenjske potrebščine septembra na letni ravni v povprečju podražile za  7,5 %, na mesečni pa za 0,3 %. K letni inflaciji so največ prispevale podražitve hrane in brezalkoholnih pijač (za 9,2 %), k mesečni pa višje cene električne energije (za 10 %). Podražile so se tudi vse storitve, v povprečju za 8,4 %, cene blaga za 7 %. Dražja je hrana, brezalkoholne pijače, električna energija se je zaradi odprave ukrepa znižanega plačila prispevkov podražila za 26,5 %.
Kot rečeno, Golobova vlada predlagala še nov davek na  tobačne izdelke, sladke in žgane pijače.

Podatki glede praga revščine kažejo, da ljudje živijo težje, kot so kdaj koli. Naša samohranilka s slabimi 800 evri zaslužka na mesec več kot 300 evrov porabi samo za najemnino. V času svojega življenja si ni uspela kupiti nepremičnine, od nikogar ni nič podedovala. Dela po šest ur, rada bi jih osem, a ji v vzgojno-varstvenem centru ne podaljšajo pogodbe. Druge službe ne dobi. 

Cenena hrana za otroka

Okoliščine samohranilstva so drugačne od družin z obema staršema. Naša samohranilka ima le nekaj let do upokojitve. Pestijo jo bolezni. Nima posebne izobrazbe, ima pa pridne roke. Stanovanje, v katerega stopimo, nima dveh sob. Otrok in ona se stiskata na nekaj kvadratih. »Potrebuje zimske čevlje«, s sramom pripoveduje. Popoldneve preživlja z najstnikom, da v občutljivih letih ni sam, pove. Ob večerih se v Kamniku zbirajo tolpe in združbe, ki so mu že grozile.

Srce parajoča zgodba o osnovnih potrebah leta 2023. Ne gre za populizem, gre za dejstvo, ki ga potrjujejo tudi dobrodelne organizacije: »Včasih so k nam hodili brezposelni, bolni. Danes je vse več delovno aktivnih, ki potrebujejo pomoč,« pravijo v dobrodelnih organizacijah.

Ko naša samohranilka opisuje svoje razmere in se razgalja za javnost, izjave premjera dr. Roberta Goloba, zvenijo kot posmeh: »Če je edini problem pot ministrice za 6000 evrov, živimo v srečni državi.«

Stavek iz poročil zareže v tišino, naša sogovornica pa ne ve, ali bo otroku na kruh še lahko namazala maslo, ki ga z nožem strga s koščka svetlečega papirja, ali bo nanj položila le en sam košček sira v lističu, kupljen pod cenejšo blagovno znamko. Glede na povišanje cen v držav bi težko pristali na očitek, da gre za populizem. Zna biti, da bo mama samohranilka s šolajočim se najstnikom naslednje mesece prebila v temi. Tudi povišanja cen elektrike ne bo zmogla plačati.

Položnice v nebo

Po novem letu se gospodinjstvom obeta deregulacija cen električne energije, deset odstotkov tržne cene bodo oblikovala energetska podjetja. Cena elektrike bo zaradi državne kapice v povprečju višja za okoli tri evre, medtem ko bodo podjetja in socialni zavodi plačevali polno ceno. Prostemu trgu bodo prepuščene tudi cene plina. Se pa od 1. marca prihodnje leto drakonsko spreminja obračun omrežnine. Po izteku dveletnega prehodnega obdobja pa nam bodo vsako prekoračitev dogovorjene obračunske moči dodatno zaračunali.

Med  pripravo tega članka se je samohranilka obrnila tudi na domačo občino Kamnik. Vsaj trikrat je obiskala župana Mateja Slaparja, da ji pomagal rešiti stanovanjsko stisko. Najemodajalka namreč velikokrat nepojasnjeno viša stroške, brez pojasnil in brez argumentov. Ves čas ji grozi z izselitvijo. Župan iz vrst NSi pa je bil doslej gluh in slep za svojo krajanko. Polna usta izgovorov in obljub so ga vsakič, ko ga obišče na občini, potoži. Nič se ne premakne. Stanovanj pač ni, na listi čakajočih za občinsko stanovanje je ni, pravil, ki bi bila prijaznejša za samohranilko, pa ne spremenijo. Julija je še kazalo, da bo morda dobila stanovanje v podružnični šoli, pa so se avgusta zgodile poplave in je tudi to upanje umrlo. 

Župan KamnikaMatej Slapar se je že v preteklosti bolj kot k pomoči ljudem nagibal k pomoči podjetjem. Če pogledamo njegov kratek CV, ga bolj kot stiske ljudi v občini zanimajo gospodarska vprašanja. Takole piše na spletni strani o županu Mateju Slaparju: » S skupino sodelavcev je ustanovil Podjetniški klub Kamnik in KIKštarter, bil je aktiven član skupine za sprejem Strategije razvoja in trženja turizma v Občini Kamnik, z namenom oživljanje starega mestnega jedra Kamnika je vodil projekt Managementa mestnega središča in se vključeval v ostale projekte Občine Kamnik.« Nadalje na občinskem spletišču še zapišejo, da je župana »srečevanje s sokrajankami in sokrajani že v zgodnji mladosti spodbudilo k pozornemu spremljanju dogajanja in potreb naše skupnosti, zato od takrat ves čas išče ideje in rešitve, kako v dobrobit skupnosti udejanjiti izzive, ki bodo pripomogli k našemu boljšemu življenju.« Župan torej od mladih nog išče ideje in rešitve, kako pomagati. Za svojo sokrajanko rešitve ni našel, pa se je nanj obrnila že večkrat. Tudi od naslednjega obiska si ne obeta ničesar. Če bo drugače, bomo o tem pisali.

Iz državne malhe v zasebne žepe

Na drugi strani si paradržavni energetski metuzalemi ob podpori vsakokratne oblasti krepijo bilance na račun davkoplačevalcev in gospodarstva. O pretoku denarja v zasebne žepe priča tudi nedavna preiskava Nacionalnega preiskovalnega urada, kjer so ugotovili, da so vodilni v Tešu in Premogovniku Velenje leta 2017 sedemmilijonski posel oddali zasebniku, ki je oddal precej bolj zasoljeno ponudbo od ostalih interesentov. Teš je poslovanje v letu 2022 sicer zaključil z negativnim poslovnim izidom - izgubo v višini 587.314 evrov, poslovni direktor Mitja Tašler pa je lani prejel 103.593 evrov. Premogovnik Velenje je imel lani 38,8 milijonov izgube. Člani uprave so prejeli 222.675 evrov dohodka, od tega generalni direktor dr. Janez Rošer 113.941 evrov. Zaposleni po individualni pogodbi pa 109.362 evrov. 
Plače sedanjega poslovodstva v Gen-I so v primerjavi z obdobjem, ko je kot trgovec z elektriko mastne denarje služil tudi Robert Golob, več kot polovico nižje. Štiričlanska uprava z dr. Golobom na čelu je pobasala skupaj 518.159 evrov, od tega je samo Golob pospravil 200.692 evrov, sedanja uprava pa vsega 203 tisočake neto. Tako Golob še vedno velja za plačnega rekorderja med direktorji energetskih družb! Skupina Gen-I je imela lani slabih 30 milijonov dobička.

Pa si predsednik vlade dr. Robert Golob sploh lahko predstavlja življenje posameznikov na robu? Nekdo, ki se dogovarja o tem, da bo prejel milijon evrov nagrade, lahko razume nekoga, ki dan po plači zbira kovance? Kot je pred dnevi potrdil sindikalist šolstva Branimir Štrukej, pod okrilje katerega spada tudi naša samohranilka, »je predsednik vlade dr. Robert Golob pokleknil in se postavil na stran kapitala.« Vodja KSS Pergam Jakob Počivalšek je dejal: »Delavci se lahko za izboljšanje svojega položaja zdaj obrišejo pod nosom.«

Energetska kraljica z 200 tisočaki

Dobrih 26.000 evrov bruto je povprečna letna plača delavca. Skoraj osemkrat več je prejel Stanislav Vojsk, direktor družbe Sodo, distribucijskega operaterja električne energije ki jo je država pred kratkim pripojila k Elesu. Sodo je bil razvpit za časa ministrovanja Alenke Bratušekv vladi Marjana Šarca, ko je posegla v odprt razpis za direktorja družbe in poskušala vanjo namestiti svojega kandidata. Vojska je na Sodu ustoličila vlada Janeza Janše, lani pa je posegel po plačnem rekordu in iz državne malhe pobral več kot 200 tisočakov bruto prejemkov.

Tudi direktorja Elektra Ljubljane in Maribora sta lani prejela več kot sto tisočakov plače vsak.

Najvišje v energetiki pa se je z bruto plačo evrov zavihtela predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popovič, sicer teta Golobove spremljevalke Tine Gaber, ostalo ji je kar 190.133 evrov neto. Petrol je lani ustvaril 9,4 milijarde prihodkov od prodaje, poslovno leto pa zaključili z 2,7 milijona evrov čiste izgube.