Svetovna premiera nove vodne atrakcije in tropska klima na oddelku za nuklearno medicino. Vam je dolgčas? Si želite malo več akcije v službi? Pridružite se nam na oddelku za nuklearno medicino na Onkološkem inštitutu, kjer vam zagotavljamo pravo vodno doživetje! - Ne, to ni oglas za zabaviščni park, to je opis stanja v bolnišnici, kjer vsak dan obravnavajo več sto bolnikov. Zdravnikov kljub popisu in zgovornim fotografijam, ki so nam jih posredovali, od odgovornih nihče ne sliši, nam pripovedujejo. Namesto z bolniki se ukvarjajo s krpami in vedri. Generalno direktorico Zlato Štiblar Kisić pa smo soočili z očitki o političnem vmešavanju v zdravstveno stroko in korupcijskih tveganjih vodstvenega kadra. Objavljamo pa tudi dopis, ki dokazuje, da zdravstveno ministrstvo že več kot leto dni blokira gradnjo nove stavbe.

»Cel teden obveščamo tehnično vzdrževalno službo o iztekanju vode iz stropa. Vsak dan se pojavi novo presenečenje - voda teče v drugem prostoru!« nam pripovedujejo zaposleni, ki se motajo med vedri in lužami sredi delovnih prostorov. »Trenutno imamo posebno atrakcijo v konzolnem prostoru na starem PET/CT aparatu (DK1 0001). Klima ni samo navadna klimatska naprava, ampak je prava fontana! Prav tako imamo v izvidni sobi kapljajočo klimo. O tem smo odgovorne obvestili že pred dnevi, a še vedno nihče ni prišel.« Zdravniki se znajdejo vsak po svoje. Eden s krpo, drugi z vedrom, tretji z metlo.

»Menjamo kante za vodo in rjuhe, da voda ne pride do kablov in naprav. Morda bi morali razmisliti o novih nazivih delovnih mest. Mimogrede: kante niso bile v planu nabav za leto 2024 in so sposojene, vmes pa se znajde tudi kakšen koš za smeti.« Nimajo pa težav samo z vodo. Kljub hladnejšemu vremenu imajo na oddelkih, kot poročajo, »pravo tropsko vročino.« Fotografije termometrov, ki smo jih prejeli, bi prej spadale v obdobje vročinskega vala kot pa v septembrski hlad. »Že ob 9. uri je temperatura 25,5 °C, ob 10.uri že 28,35 °C, do popoldneva pa se še viša, kar odlično vpliva na slabosti.

Varnostno tveganje za paciente in osebje?

Voda je že razmočila strop in bojijo se dneva, ko bo »kakšna 'vodna bomba' padla na glavo nič hudega slutečemu pacientu. Zaposleni podstavljamo kante in rjuhe, ki jih, mimogrede, tudi primanjkuje, namesto da bi se ukvarjali z delom, za katerega smo se izobrazili.« Kaj pa vodstvo? Nič, pravijo zdravniki. Kljub opozarjanju, dopisu in predložitvi zgovornih fotografij, se do danes stanje ni spremenilo. Odzivi na njihove klice na pomoč so bili, vendar popolnoma neučinkoviti. Zaradi vlage na oddelku puščajo odprta vsa vrata, da se prostori zračijo. »To pa pomeni, da nimamo več nadzora nad dostopom, kar lahko predstavlja varnostno tveganje tako za paciente kot za osebje.« Vlaga, visoke temperature, voda – vse to sproža napetosti tudi med zaposlenimi, prihaja do še večjega stresa in nevarnosti za zdravje vseh prisotnih, pravijo in prosijo: »Prosimo, slišite nas! Kako naj se povezujemo z razvitimi evropskimi onkološkimi centri in se promoviramo, če nimamo osnovnih pogojev za delo? Borimo se s slapovi, z vodnimi bombami, tropsko klimo, namesto da bi se posvečali našim pacientom in raziskavam. Zaposleni ne moremo biti hkrati tudi vzdrževalci in hišniki zgradbe. Naše kompetence so drugje, in čas je, da se to upošteva.«

Tega stanja danes na Onkološkem inštitutu, kjer so dan po objavi članka na preiskovalno.si o političnih pritiskih in koliziji interesov na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, na katere so nas opozorili tamkajšnji zdravniki in predstojniki oddelkov, v bolnišnici sklicali tiskovno konferenco glede neznosnih prostorskih razmer v ustanovi. »Samo krade se,« so šepetale sestre v izbranih prostorih, kjer so lahko samo snemalci posneli nekaj kadrov za boljšo predstavo o prostorski utesnjenosti. Resničnih problemov, na katere so naš portal opozorili zdravniki, nam niso pokazali. Kaj skrivajo? Slabo vzdrževanje, ki pa ni stvar ministrstva in novogradnje?!

Zlato Štiblar Kisić, v. d. generalne direktorice OI, ki je spregovorila o neustreznih razmerah za delo z najbolj občutljivimi bolniki in opozorila na nujnost začetka gradnje nove onkološke stavbe, smo soočili tudi z vprašanjem o njenem imenovanju, za katerim stoji Golobova Svoboda. Torej še eno v vrsti kadrovanj, za katere so se pred volitvami javno zavezali, da kadrovanje ne bo prioriteta Golobove vlade. Ali zaradi močne politične podpore, ki jo je deležna, to zlorablja tudi v razmerju do zaposlenih. Zdravniki so za naš portal spregovorili o poslabšanju odnosov po njenem prihodu, pritiskih, ustrahovanju, grožnjah z odpusti, mobingu. Nekateri zaposleni so medtem že odšli, drugi se še pripravljajo na odhod, so nam povedali. »Mislim, da je 14 dni absolutno premalo, da bi se lahko odnosi v takšni instituciji, kjer je zaposlenih 1300 ljudi, spremenili preko noči. Mislim, da so to smešne trditve in smešni zaključki. Vsakdo, ki me pozna, ve, da sem bila že v preteklosti direktorica, ki sem izpeljala mandat do konca, ki se lahko pohvalim z veliko dosežki, zato sem bila tudi ponovno pozvana, da pridem na pomoč ravno zaradi takšnih odnosov, ki obstajajo ravno zaradi številnih odhodov, ki so se zgodili pred mojim prihodom in ravno zaradi neurejenih razmer, ki vladajo na inštitutu. Lahko vam tudi povem, da že dobivamo feedback informacije, da so ljudje zelo zadovoljni, da se zadeve umirjajo in da se že čuti nov dih novega vodstva v pozitivnem smislu,« je povedala Štiblar Kisić.

Dejstvo pa je, da je Štiblar Kisič na Onkološkem inštitutu od 22. julija in torej ne samo 14 dni, ko je bila postavljena za prokuristko oziroma enakovredno partnerico tedanjemu generalnemu direktorju, o čemer priča tudi višina njenega dohodka v 60. plačnem razredu, 4800 evrov bruto. Politično vodeni svet zavoda pod okriljem Svobode pa jo je postavil z namenom, da direktorju »pomaga in okrepi vodenje.« Tudi odločala je, kot so zagotovili ob njeni izvolitvi, skupaj z direktorjem. Od 1. septembra pa je pri delu samostojna in deluje kot vršilka dolžnosti generalne direktorice.Izzvali smo jo tudi zaradi ugotovitev protikorupcijske komisije, ki je na podlagi naših izpraševanj glede možnega konflikta interesov nove strokovne direktorice, ki je članica komisije za umeščanje zdravil na listo ZZZS, obenem pa taista zdravila promovira na sponzorskih dogodkih farmacevtskih družb, ki ta zdravila prodajajo tudi Onkološkemu inštitutu, ugotovila določena korupcijska tveganja. Takole nam je odgovorila: »Prepričana sem, glede na vse to, kar sem pozorno prebrala, da niti ena samega dokaza ni o tem, da bi prekoračila svoja pooblastila ali da bi bila kjerkoli iz izražena kakšna korupcijska tveganja. Za vse ima pravno urejene dokumente in vsepovsod, kjer sodeluje, je urejeno. Kaj pa dvojno zaslužkarstvo v tem primeru, kot neke vrste dvoživka? »To me pa ne sprašujte, to morate pa druge vprašati, kaj je sploh dvoživkarstvo? Mislim, da se ni treba začeti pri ljudeh, ki imajo veliko znanja in izkušenj in ki svoje delo dobro opravljajo. Ampak mislim, da bi morali to začeti nekje drugje.« Potem vprašanja niso bila več dovoljena.

Video: Matej Krže

Onkološki inštitut zrasel na korupciji

Še v ne tako oddaljeni preteklosti smo bili priča velikim korupcijski aferam pri gradnji Onkološkega inštituta, tudi s politično motiviranim ozadjem pri postavljanju direktorjev, ko se je gradnja objekta iz prvotno 22 milijonov evrov po 23 aneksih zvišala za več kot dvakrat – na 49 milijonov evrov. Stavba pa kljub rekordni vrednosti ni upravičila stroškov gradnje, saj je vodovodna napeljava z mrtvimi rokavi v stenah, ki so povzročali razrast legionele, ohromila delo celotnega inštituta. Sanacija vodovoda v novi stavbi je stala vrtoglavih sedem milijonov evrov, bančnih garancij do propadlega SCT gradbenega barona in političnega miljenca Ivana Zidarja pa ni bilo mogoče v celoti unovčiti. Kot je stanje za nazaj opisal kirurg Erik Brecelj, je »Ano Žličar na mesto generalne direktorice postavila Janševa vlada, zato, da je delala usluge podjetju SCT.« Tudi Cerarjeva SMC je bila radodarna do pijavk slovenskega zdravstva, ko je bilo 136 milijonov namenjeno za poplačilo dobaviteljev in obveznosti do bank. Poudarek je bil na dobaviteljih in tudi bankah, ki smo jih v preteklosti že reševali davkoplačevalci!

Ministrstvo ves čas zavira gradnjo?!

Potrebe po novih prostorih niso od včeraj. Gradnja nove stavbe R in nadzidava stavbe H bo glede na naraščajočo incidenco raka premajhna za vse bolnike. Za rakom vsako leto na novo zboli več kot 16.000 ljudi, skupaj je obolelih že več kot 124.000 oseb. Prostorske stiske ne občutijo samo bolniki, ampak tudi 1300 zaposlenih na OI, ki zaradi neustreznih pogojev ne zmorejo več nemoteno opravljati svojega dela in izvajati vseh bolnišničnih dejavnosti. Projekt, ki bi najpozneje lani že moral ugledati luč sveta, pa je še kar v povojih. Vsakokratni zamik investicij pa najbolj akutno občutijo predvsem slednji, saj je z zaviranjem investicije onemogočeno nemoteno opravljanje onkološke dejavnosti.

Zdravniki: Z metrom letamo po oddelkih in tlačimo aparate v neprimerne prostore

Medtem pa normativov in standardov ni jasnih. Trinajst let je že minilo, odkar je Računsko sodišče nazadnje pregledovalo poslovanje in računovodstvo na Onkološkem inštitutu. Kako se torej nadzira poraba sredstev, če ni osnovnih postulatov za nadzor? Kaj je upravičeno uporabljeno in kaj ni? Bomo spet priča netransparentni porabi javnih sredstev in bogatenju gradbincev, nestrokovni izvedbi in slabemu vodenju projekta, aneksom, antidatiranjem pogodb in kršitev zakonodaje - medtem ko rezultat ne bo prinesel tistega želenega cilja, da se skrajšajo vrste in da se izboljšata zdravstvena oskrba in stanje tistih, ki jo nujno potrebujejo. Se je kdo kaj naučil iz preteklih napak? Projekt je vnaprej zastavljen premalo ambiciozno, izvemo. Veliko je sicer govora o ljudeh, o skrajševanju čakalnih vrst, ki se daljšajo zaradi kadrovske podhranjenosti, o medicinskih sestrah, ki jih vse bolj primanjkuje tudi na OI. Bistveno pa je vprašanje, ali bodo novi prostori namenjeni delu z bolniki in/ali diagnostiki? »Nadgradnja onkološkega inštituta predvideva oddelke, za katere že trenutno primanjkuje kadra, ker že sedaj zapiramo oddelke zaradi pomanjkanja sester. V stolpiču pa 1. nadstropje ambulantnega dela, ostalo pa večinoma presejalni programi in veliko tudi upravljavskega -pisarniškega dela presejalnih programov.«

Glede na to, da slovenski davkoplačevalci za zdravstvo namenimo 5,46 milijarde €, kolikor so znašali tekočo izdatki za zdravstveno varstvo (brez investicij) v letu 2022, nas seveda upravičeno zanima, kako javne institucije, kar bolnišnice nedvomno so, ravnajo z »našim« denarjem. Transparenten zdravstveni sistem je ključnega pomena za zagotavljanje kakovostne, pravične in dostopne zdravstvene oskrbe. Politično poseganje v delovanje zdravstvene ustanove pa lahko močno oslabi njeno učinkovitost in zmanjša kakovost zdravstvene oskrbe. Namesto da bi bili ključni faktorji pri odločanju strokovnost, potrebe bolnikov in dolgoročni razvoj, postanejo v ospredju politični interesi, kar lahko vodi do slabšega upravljanja, kadrovskih težav, omejenega financiranja in stagnacije inovacij. Da bi bil Onkološki inštitut uspešen v boju proti raku, kar je njegov izvoren namen, je ključnega pomena, da deluje neodvisno od političnih pritiskov in da so v ospredju strokovne in etične odločitve.