Da je bolnišnico uplenila in ugrabila skorumpirana stranka Socialnih demokratov, je bil na začetku leta oster kirurg, žvižgač in predsednik vladnega odbora za zdravstvo Erik Brecelj. Stranka SD je ob teh kritikah, ki so namigovale celo na sume kaznivih dejanj, nemudoma zahtevala politično čistko v svetu zavoda Onkološkega inštituta (OI), torej političnem organu, ki imenuje generalnega direktorja in strokovne kadre v Onkološkem inštitutu. Golobova vlada je spomladi pometla s starimi kadri in nastavila nove. Menjave pa so se zgodile v pomenljivem obdobju, nas opozorijo zaposleni, »v času afere Litijska, ko so svet zavoda v resnici že sestavljali člani Gibanja Svoboda. Nobenega ni bilo iz SD. Pa so jih vseeno zamenjali in še enkrat nastavili svoje ljudi.« V tem času smo tudi na našem portalu opozorili, da je afero Litijska največja politična stranka Gibanje Svoboda lansirala v medije na škodo koalicijske partnerice SD.

Je šlo pri Onkološkem inštitutu za enak modus operandi? Preverili smo, kdo so bili torej kadri v svetu zavoda, ki so šli v nos kirurgu Breclju in očitno tudi na roko Gibanju Svoboda.

Blizu stranki SD je bil samo dr. Ivan Eržen, pa še ta uradno ni bil njen član, ostala dva, Anton Zorko in Alek Valenčič, pa sta bila prvi iz okrilja Desusa, ki simpatizira z Golobom, drugi pa iz Gibanja Svoboda. Z rokohitrskim glavoseštvom v svetu zavoda OI je vlada tako navidezno pometla s starimi in t. i. »plenilskimi kadri«, v svet pa na novo imenovala dr. Tomaža Pliberška, ki ga je vlada poleti postavila tudi za direktorja Urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, predsednika Tomaža Slano, ki je šef Mestnega odbora Gibanja Svoboda Novo mesto, svetovalec uprave Gen-I in član svetov zavodov v ljubljanskem kliničnem centru in brežiški bolnišnici, bil je tudi nadzornik v propadli tovarni MLM, in dolgoletnega nadzornika Andreja Eržena. Komu je koristil ta slepilni manever? »Brutalne menjave, za katerimi stoji paradržava, razkrivajo nedopustno ravnanje in odnos politike do stroke, ki se izraža skozi številne težave, s katerimi se soočamo zadnja leta,« pravijo zaposleni. »Na tak način so se potem lažje znebili direktorja Andraža Jaklja in strokovne direktorice dr. Irene Oblak.« 

Zlata doba investicij

Dejstvo je tudi, da za Onkološki inštitut prihaja obdobje debelih krav, ko se bodo začele milijonske investicije. Za te pa vemo iz preteklosti, da se vedno najde kakšen obvod javnih sredstev iz zdravstva v zasebne žepe. Še kako pomembno je, kdo obvladuje denarne tokove! Da je bolnišnica pred investicijskim ciklusom, ki ga lahko nekateri obrnejo sebi v prid, je že opozarjal tudi kirurg Erik Brecelj. Načrtovan je 42 milijonov evrov vreden projekt. Gre za nadgradnjo stavbe H in gradnjo nove stavbe R. Na računu Onkološkega inštituta pa je po podatkih Letnega poročila za leto 2023, na dan 31. decembra, skupaj 56.366.932 €, ki so shranjena na transakcijskem računu pri Banki Slovenije. Gre za javni denar, za javno bolnišnico. 

Politični manever za obračun z vodstvom

Dosedanjega direktorja Andraža Jaklja, ki pa ne skriva, da je blizu SD, ga je pa na čelo inštituta pred dvema letoma postavila prav Svoboda, je ista politika letos odrezala. Ob bok so mu postavili prokuristko. Menda pri tem ni šlo za nadzor, ampak za oplemenitenje dela, nikogar pa pri tem ni motilo izplačevanje dveh direktorskih plač hkrati, vsakemu 4800 evrov bruto, čeprav zdravniki z vlado že osem mesecev bijejo bitko za višje dohodke. To se v zgodovini te bolnišnice še ni zgodilo, saj gre za nekakšen izum sedanje garniture. Prokuristka - medtem je bila že postavljena za v. d. generalne direktorice, ker je Jakelj dal odpoved - je postala nekdanja sodnica Zlata Štiblar Kisič, ki je med letoma 2016 in 2020 že bila vodja Onkološkega inštituta, po burnem mandatu pa se je upokojila. Kot trdijo zaposleni in predstojniki oddelkov, ki so nas opozorili na domnevne nepravilnosti, »delovnega mesta v. d. prokurist ni v katalogu delovnih mest in ga na inštitutu ne morejo pravno sistematizirati.« To naj bi opozorili tudi v pravni in kadrovski službi, da taka pogodba ne more biti napisana zakonito. 

Ali je pogodba v neskladju z zakonom in je v ozadju politično kadrovanje, nam je predsednik sveta OI Tomaž Slana odgovoril takole: »Ministrstvo za zdravstvo je z dopolnitvijo statutov vpeljalo v sistem vodenja javnega zdravstva prokuro/prokurista. Imenovanje prokurista je urejeno v 15. in 16. členu Sklepa o ustanovitvi OIL ter v 21. členu Statuta OIL, ki določajo, da lahko Svet zavoda s soglasjem Vlade Republike Slovenije imenuje prokurista. Odločitev Sveta zavoda za imenovanje gospe Štiblar Kisić je temeljila na potrebi po okrepitvi poslovodstva zavoda z osebo, ki ima znanja in izkušnje z upravljanjem kompleksnih zdravstvenih sistemov. Vse sprejete odločitve sveta zavoda so bile izvedene v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi, z namenom doseči najboljši interes pacientov in zaposlenih. Sprejem in priprava aktov/sistemizacije na MZ in/ali strokovnih službah OI Ljubljana temu ni dovolj hitro sledil. Seveda smo pogodbo z ga. Štiblar Kisić, ki so jo pregledali tudi zunanji strokovnjaki, potrdili tudi člani sveta. Nato sva jo z ga. Štiblar Kisić tudi oba podpisala.« Iz navedenega je očitno, da je nenavadna hitrost njenega imenovanja, za katerim stoji vladajoča politika, prehitevala celo pravni red!

Mobing, ustrahovanja, pritiski in tri funkcije naenkrat

Zaposleni o Štiblar Kisić danes pripovedujejo, da so se z njenim prihodom razmere na onkologiji poslabšale. Govorijo o mobingu, ustrahovanjih, pritiskih, napetosti. Nekateri so že zapustili bolnišnico, drugi so tik pred odhodom. 

V preteklosti je zbrala tudi kršitve obveznosti iz delovnega razmera kirurga Erika Breclja, a na koncu odpovedi po burnih reakcijah v bolnišnici ni dobil. »Takšna agonija se vleče, vlada toksično okolje, odnosi so katastrofalni, v bifeju izvemo, kdo bo letel. Tisti, ki so v stikih s člani sveta zavoda, nam grozijo, da bomo že videli. Prisoten je absentizem, imamo tri dolgotrajne bolniške, odnosi so na psu, vizija je slaba. Grožnje in nenehni stresi hromijo naše strokovno in upravno delo,« pravijo zdravniki, s katerimi smo se dva meseca pogovarjali in preverjali njihove navedbe.

Na svoji poziciji, nadaljujejo, se je obdala s trdnjavo »svojih« ljudi. Eden takih primerov je glavna medicinska sestra, ki jo je za svojo tesno pomočnico pooblastila Štiblar Kisić. Opravlja kar tri nezdružljive funkcije hkrati – poleg desne roke direktorice je predstavnica zaposlenih v svetu zavoda, s čimer se postavlja vprašanje, kako bo zagovarjala interese zaposlenih, če je hkrati tudi na strani vodstva?! Je pa tudi članica razpisne komisije, ki bo glasovala o imenovanju direktorice, ko ji bo poteklo vedejevstvo. Z inštituta so nam glede pogodbe o direktorici odgovorili še: »Če se sklepa pogodba o zaposlitvi prokurista, se lahko v pogodbi pogodbeni stranki, ne glede na 9. odstavek citiranega člena zakona, tudi drugače dogovorita in uredita pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja (dogovorita drugačne delovne pogoje, drugačen delovni čas, drugačno plačilo, drugačen dopust itd.).« Se zgodovina ponavlja? V taki ustanovi bi morala biti v prvi vrsti skrb namenjena najbolj ogroženim in občutljivim bolnikom, ne pa pehanju za funkcijami in druge morebiti pričakovane koristi. Inšpekcijski nadzor nad zaposlitvijo generalne direktorice Onkološkega inštituta Ljubljana Zlate Štiblar Kisić je že leta 2018 pokazal, da je direktorica več kot leto dni delala brez veljavne pogodbe. Ko je bila pomočnica za pravne zadeve generalnega direktorja Janeza Remškarja, 2014-2015, pa je inšpektorat ugotovil, da je prejemala neupravičene dodatke za nadure v vrednosti skoraj 6000 evrov bruto in skoraj 150 evrov bruto za delo v manj ugodnem delovnem času.

Tesni stiki s prijateljskimi odvetniki

Si s prihodom nove direktorice, kot slišimo v bolnišnici, res že lahko manejo roke odvetniške družbe, s katerimi je Štiblar Kisić kot generalna direktorica sodelovala v preteklosti? Gre za Odvetniško družbo Dobravc – Tatalovič & Kač. Pogled v Erar razkrije, da so omenjeni odvetniki v letih od 2016 do 2020, ko je bila direktorica Štiblar Kisić, z Onkološkim inštitutom zaslužili skoraj 250 tisoč evrov. V naslednjih 14 mesecih po zaključku njenega mandata pa le še 62 tisočakov, potem se poslovanje z njimi prekine. »Odvetniška družba Dobravc Tatalović je za OI opravljala številne odvetniške storitve in sicer: zastopanje pred sodišči in drugimi organi, vlaganje tožb, odgovorov in pripravljalnih vlog, pregled in priprava dokumentacije, svetovanje, pogajanja, priprava pogodb, sporazumov, izvedba notranjih postopkov v zvezi s kršitvami delovnih obveznosti, izdelava drugih mnenj, ter vse ostale odvetniške storitve v skladu z veljavnimi predpisi,« so nam odgovorili na inštitutu. Da so specializirani za tovrstne procese in dobro služijo z javnim zdravstvom, pa razkrije podrobnejši pogled v Erar, saj so za psihiatrično kliniko v Polju v zadnjih 14 letih opravili že za dober milijon storitev. O nadaljnjem sodelovanju z njimi se bo »Štiblar Kisič odločila odvisno od potreb delovnega procesa.« Drži pa, da se z odvetnico Dobravc Tatalović generalna direktorica Zlata Štiblar Kisić osebno pozna, »tako kot osebno pozna številne druge odvetnike, saj je dolga leta opravljala funkcijo okrožne sodnice v Ljubljani,« so še zapisali.

K odvetnikom se znajo, podobno kot v UKC Ljubljana, preliti tudi javna naročila. »Obstaja verjetnost, da bodo outsourcali storitve in najeli odvetniške družbe za izvajanje razpisov. Čeprav imajo na inštitutu zaposlene pravnike,« izvemo iz vira blizu uprave- A na Inštitutu na to odgovarjajo, da v »zvezi s tem na OI ne potekajo nobene aktivnosti.« Za zdaj.

Strokovna direktorica in kolizija interesov?!

Stanje na oddelkih naj bi se po pripovedovanju sogovornikov poslabšalo tudi z zamenjavo strokovne direktorice Irene Oblak, ki zdravnikom, »ki so po 10-12 ur viseli v ambulantah brez pacientov, ni priznala dežurstev. Zato so se jo znebili ob pomoči sveta zavoda,« pripovedujejo v bolnišnici. Zamenjala jo je dr. Janja Ocvirk in to kljub nasprotovanju strokovnega sveta OI, ki ga sestavlja 10 predstojnikov oddelkov in glavna sestra. Mnenje strokovnega sveta sicer ni obvezujoče. Ampak do zdaj so stroko vedno upoštevali pri imenovanju strokovne direktorice.

Ocvirk je bivša predstojnica in je sicer ena redkih zdravnikov, ki izpolnjuje pogoje za funkcijo strokovne direktorice. Zaposleni ji priznavajo strokovnost. Očitajo pa ji, da kot direktorica nima sestankov s predstojniki in da ni predstavila vizije razvoja inštituta, reševanja čakalnih dob, nobenih usmeritev. Zamerijo ji, ker je namesto na predstavitvi ob izvolitvi sodelovala na farmacevtskem dogodku, njeno odsotnost pa so opravičili z »neodložljivimi obveznostmi«. Dokaz, da je predavala na sponzorskem dogodku, je priložen urnik dogodka farmacevtskega podjetja Servier Pharma, d. o. o. 

»Prof. dr. Janja Ocvirk je vršilka dolžnosti in nima polnega mandata. Redne sestanke s predstojniki ima v okviru sej strokovnega sveta, ki se sklicujejo vsake 14 dni, vendar pa ne potekajo v poletnih mesecih (tako je že vrsto let). Ker je vršilka dolžnosti, tudi ni predstavila vizije razvoja, ker se to naredi pri prijavi za strokovnega direktorja. Ima pa OI sprejeto strategijo razvoja do leta 2026, ki je tudi objavljena na spletni strani,« pa so njeno vlogo opravičili v inštitutu. Dr. Ocvirk sicer pogosto predava na dogodkih, ki jih sponzorirajo farmacevtske družbe.

Glede na dejstvo, da je Ocvirk od leta 2012 tudi članica Komisije za razvrščanje zdravil na listo ZZZS, ki jih uporabljajo pri zdravljenju tudi na onkologiji in to ona sama, po odobritvi določenega zdravila na komisiji pa je to zdravilo promovirala na plačanih satelitskih predavanjih v organizaciji farmacevtskih družb, se samo po sebi postavlja vprašanje kolizije interesov.

V zapisnikih sej komisije, ki so javno dostopni na ZZZS, je razvidno, da se dr. Ocvirk leta 2016 in 2019 ni izločala iz razprave in odločanja o razvrstitvi zdravil na listo ZZZS in za uporabo pri onkoloških bolnikih najmanj v primeru zdravila pembrolizumab za zdravljenje napredovalega neoperabilnega ali metastatskega melanoma v monoterapiji. Kljub temu je leta 2023 sodelovala pri dogodku 19. Šola o melanomu, kjer je predavala prav o tem zdravilu, med sponzorji dogodka pa je bila tudi famacevtska družba Merck, ki je bila predlagateljica vloge za nove indikacije zdravil. Merck Sharp & Dohme, ki je konstanten sponzor dogodkov, na katerih predavajo zdravniki, se lahko pohvali z lanskimi prihodki v višini 9 milijonov evrov.

Še večji je farmacevtski velikan Bayer – lani je imel za slabih 190 milijonov € prihodkov -, ki je bil eden izmed pokroviteljev dogodka 10. šola tumorjev prebavil, novembra 2020, na katerem je sodelovala dr. Ocvirk in predavala o koristnosti zdravila larotrektinib, ki je bilo kot zdravilo z delovanjem na novotvorbe na listo zdravil ZZZS uvrščeno marca 2020. Vlogo za odobritev je podal Bayer. Podobnih primerov pa je še nekaj.

KPK o korupcijskem tveganju

Ali je dr. Ocvirk glede na navedena dejstva kršila moralno in etično integriteto glede na položaj in vse funkcije, ki jih ima in jih je imela na OI in Komisiji za zdravila pri ZZZS? V Pravilniku o postopku razvrščanja zdravil na listo jasno piše, da je komisija je strokoven in od farmacevtskih družb neodvisen organ. Člani, ki jih imenuje upravni odbor ZZZS, pred začetkom dela podpišejo izjave o nezdružljivosti interesov. V nasprotnem se morajo pred odločanjem izločiti. Da pa je Komisija zgolj posvetovalno telo in ne odloča o razvrščanju zdravil na listo, saj odločitve v zvezi s tem s sklepom sprejema generalni direktor na predlog pristojnega oddelka za zdravila in ne Komisija, so nam odgovorili z ZZZS.

Zdravniška zbornica se do tega vprašanja, kot so zapisali, ne opredeljuje, dodaja pa, da so zdravniki in zobozdravniki dolžni spoštovati tudi Kodeks zdravniške etike. Na KPK pa v tem primeru pojasnjujejo, »da morajo biti javni uslužbenci, med katere sodijo tudi zdravniki, pozorni na okoliščine nasprotja interesov in storiti vse, da se jim izognejo. Vsekakor predavanja na dogodkih, ki jih financirajo farmacevtske družbe, in hkratno odločanje o uvrščanju zdravil na listo ZZZS, lahko predstavlja določeno korupcijsko tveganje. Če je sodelovanje med zdravnikom in farmacevtsko družbo takšne narave, da predstavlja poslovni stik, bi se moral zdravnik iz odločanju o izdelkih te konkretne farmacevtske družbe izločiti.«

Medtem pa na OI v primeru domnevne kršitve integritete in etično spornega ravnanja odgovarjajo, da na komisiji sprejete odločitve »niso odločitve posameznega člana.« Zakon o javnih uslužbencih pa ne zahteva poročanja prenosa sredstev/honorarjev. »Prav tako prof. dr. Janja Ocvirk ne sodeluje v razpisnih komisijah za izvedbo postopkov javnega naročanja,« kjer bi ob sodelovanju z dotičnimi farmacevti lahko prišlo do kolizije interesov.

Celoten opis razmer na Onkološkem inštitutu Ljubljana sicer razkriva problematično prepletanje politike, korporativnih interesov in slabih odnosov, kar slabi delovno okolje in posledično vpliva na oskrbo bolnikov. Zdravniki in predstojniki oddelkov opozarjajo na močno politično vmešavanje, pritisk, mobing in ustrahovanje s strani politično imenovanih vodij. Politični vplivi lahko vodijo tudi do koruptivnih praks in prerazporejanj sredstev na podlagi političnih interesov. In na računu bolnišnice je v tem trenutku veliko milijonov. To v javni bolnišnici, kjer bi morala biti prva misel namenjena bolnikom, ustvarja napetosti med zaposlenimi in hromi njihovo delo, pripovedujejo, kar lahko poslabša kakovost oskrbe bolnikov. Namesto da bi se zdravstveno osebje osredotočilo na svoje delo in skrb za bolnike, se ukvarjajo z notranjimi konflikti, političnimi pritiski, lastnimi interesi in zaradi nestrinjanja s takim načinom ravnanja tudi z negotovostjo glede svoje zaposlitve. Slabo organizirano vodenje in pomanjkanje vizije za reševanje čakalnih dob pa lahko vodi do daljšega čakanja bolnikov na preiskave, diagnostiko ali zdravljenje, kar je še posebej kritično za onkološke bolnike, kjer je čas ključnega pomena.