Politika naj se ustavi pred vrati bolnišnice! Tako pozivajo zdravniki in predstojniki oddelkov na Onkološkem inštitutu, ki so se obrnili na preiskovalno.si zaradi, kot pripovedujejo, vmešavanja aktualne politike v stroko. Če so bili v preteklosti politično nastavljeni samo generalni direktorji, zdaj »politika posega v vse oddelke, kar povzroča stres in nestabilnost ter slabe medsebojne odnose.« Opozarjajo na pritiske, mobing in ustrahovanje politično postavljenega vodstva. Pa na povezavo generalne direktorice z odvetniki, ki so z bolnišnico pod njenim prejšnjim mandatom že dobro zaslužili. Strokovna direktorica, ki jo je namesto stroke tudi izbrala politika, pa sodeluje na plačanih dogodkih farmacevtskih družb, kjer promovira zdravila, ki jim je pred tem dala soglasje za onkološko zdravljenje. Kako notranje napetosti vplivajo na oskrbo bolnikov in daljšanje čakalnih vrst?

Da je bolnišnico uplenila in ugrabila skorumpirana stranka Socialnih demokratov, je bil na začetku leta oster kirurg, žvižgač in predsednik vladnega odbora za zdravstvo Erik Brecelj. Stranka SD je ob teh kritikah, ki so namigovale celo na sume kaznivih dejanj, nemudoma zahtevala politično čistko v svetu zavoda Onkološkega inštituta (OI), torej političnem organu, ki imenuje generalnega direktorja in strokovne kadre v Onkološkem inštitutu. Golobova vlada je spomladi pometla s starimi kadri in nastavila nove. Menjave pa so se zgodile v pomenljivem obdobju, nas opozorijo zaposleni, »v času afere Litijska, ko so svet zavoda v resnici že sestavljali člani Gibanja Svoboda. Nobenega ni bilo iz SD. Pa so jih vseeno zamenjali in še enkrat nastavili svoje ljudi.« V tem času smo tudi na našem portalu opozorili, da je afero Litijska največja politična stranka Gibanje Svoboda lansirala v medije na škodo koalicijske partnerice SD.

Je šlo pri Onkološkem inštitutu za enak modus operandi? Preverili smo, kdo so bili torej kadri v svetu zavoda, ki so šli v nos kirurgu Breclju in očitno tudi na roko Gibanju Svoboda.

Zlata doba investicij

Dejstvo je tudi, da za Onkološki inštitut prihaja obdobje debelih krav, ko se bodo začele milijonske investicije. Za te pa vemo iz preteklosti, da se vedno najde kakšen obvod javnih sredstev iz zdravstva v zasebne žepe. Še kako pomembno je, kdo obvladuje denarne tokove! Da je bolnišnica pred investicijskim ciklusom, ki ga lahko nekateri obrnejo sebi v prid, je že opozarjal tudi kirurg Erik Brecelj. Načrtovan je 42 milijonov evrov vreden projekt. Gre za nadgradnjo stavbe H in gradnjo nove stavbe R. Na računu Onkološkega inštituta pa je po podatkih Letnega poročila za leto 2023, na dan 31. decembra, skupaj 56.366.932 €, ki so shranjena na transakcijskem računu pri Banki Slovenije. Gre za javni denar, za javno bolnišnico. 

Dosedanjega direktorja Andraža Jaklja, ki pa ne skriva, da je blizu SD, ga je pa na čelo inštituta pred dvema letoma postavila prav Svoboda, je ista politika letos odrezala. Ob bok so mu postavili prokuristko. Menda pri tem ni šlo za nadzor, ampak za oplemenitenje dela, nikogar pa pri tem ni motilo izplačevanje dveh direktorskih plač hkrati, vsakemu 4800 evrov bruto, čeprav zdravniki z vlado že osem mesecev bijejo bitko za višje dohodke. To se v zgodovini te bolnišnice še ni zgodilo, saj gre za nekakšen izum sedanje garniture. Prokuristka - medtem je bila že postavljena za v. d. generalne direktorice, ker je Jakelj dal odpoved - je postala nekdanja sodnica Zlata Štiblar Kisič, ki je med letoma 2016 in 2020 že bila vodja Onkološkega inštituta, po burnem mandatu pa se je upokojila. Kot trdijo zaposleni in predstojniki oddelkov, ki so nas opozorili na domnevne nepravilnosti, »delovnega mesta v. d. prokurist ni v katalogu delovnih mest in ga na inštitutu ne morejo pravno sistematizirati.« To naj bi opozorili tudi v pravni in kadrovski službi, da taka pogodba ne more biti napisana zakonito. 

Mobing, ustrahovanja, pritiski in tri funkcije naenkrat

Zaposleni o Štiblar Kisić danes pripovedujejo, da so se z njenim prihodom razmere na onkologiji poslabšale. Govorijo o mobingu, ustrahovanjih, pritiskih, napetosti. Nekateri so že zapustili bolnišnico, drugi so tik pred odhodom. 

V preteklosti je zbrala tudi kršitve obveznosti iz delovnega razmera kirurga Erika Breclja, a na koncu odpovedi po burnih reakcijah v bolnišnici ni dobil. »Takšna agonija se vleče, vlada toksično okolje, odnosi so katastrofalni, v bifeju izvemo, kdo bo letel. Tisti, ki so v stikih s člani sveta zavoda, nam grozijo, da bomo že videli. Prisoten je absentizem, imamo tri dolgotrajne bolniške, odnosi so na psu, vizija je slaba. Grožnje in nenehni stresi hromijo naše strokovno in upravno delo,« pravijo zdravniki, s katerimi smo se dva meseca pogovarjali in preverjali njihove navedbe.

Tesni stiki s prijateljskimi odvetniki

Si s prihodom nove direktorice, kot slišimo v bolnišnici, res že lahko manejo roke odvetniške družbe, s katerimi je Štiblar Kisić kot generalna direktorica sodelovala v preteklosti? Gre za Odvetniško družbo Dobravc – Tatalovič & Kač. Pogled v Erar razkrije, da so omenjeni odvetniki v letih od 2016 do 2020, ko je bila direktorica Štiblar Kisić, z Onkološkim inštitutom zaslužili skoraj 250 tisoč evrov. V naslednjih 14 mesecih po zaključku njenega mandata pa le še 62 tisočakov, potem se poslovanje z njimi prekine. »Odvetniška družba Dobravc Tatalović je za OI opravljala številne odvetniške storitve in sicer: zastopanje pred sodišči in drugimi organi, vlaganje tožb, odgovorov in pripravljalnih vlog, pregled in priprava dokumentacije, svetovanje, pogajanja, priprava pogodb, sporazumov, izvedba notranjih postopkov v zvezi s kršitvami delovnih obveznosti, izdelava drugih mnenj, ter vse ostale odvetniške storitve v skladu z veljavnimi predpisi,« so nam odgovorili na inštitutu. Da so specializirani za tovrstne procese in dobro služijo z javnim zdravstvom, pa razkrije podrobnejši pogled v Erar, saj so za psihiatrično kliniko v Polju v zadnjih 14 letih opravili že za dober milijon storitev. O nadaljnjem sodelovanju z njimi se bo »Štiblar Kisič odločila odvisno od potreb delovnega procesa.« Drži pa, da se z odvetnico Dobravc Tatalović generalna direktorica Zlata Štiblar Kisić osebno pozna, »tako kot osebno pozna številne druge odvetnike, saj je dolga leta opravljala funkcijo okrožne sodnice v Ljubljani,« so še zapisali.

K odvetnikom se znajo, podobno kot v UKC Ljubljana, preliti tudi javna naročila. »Obstaja verjetnost, da bodo outsourcali storitve in najeli odvetniške družbe za izvajanje razpisov. Čeprav imajo na inštitutu zaposlene pravnike,« izvemo iz vira blizu uprave- A na Inštitutu na to odgovarjajo, da v »zvezi s tem na OI ne potekajo nobene aktivnosti.« Za zdaj.

Strokovna direktorica in kolizija interesov?!

Stanje na oddelkih naj bi se po pripovedovanju sogovornikov poslabšalo tudi z zamenjavo strokovne direktorice Irene Oblak, ki zdravnikom, »ki so po 10-12 ur viseli v ambulantah brez pacientov, ni priznala dežurstev. Zato so se jo znebili ob pomoči sveta zavoda,« pripovedujejo v bolnišnici. Zamenjala jo je dr. Janja Ocvirk in to kljub nasprotovanju strokovnega sveta OI, ki ga sestavlja 10 predstojnikov oddelkov in glavna sestra. Mnenje strokovnega sveta sicer ni obvezujoče. Ampak do zdaj so stroko vedno upoštevali pri imenovanju strokovne direktorice.

V zapisnikih sej komisije, ki so javno dostopni na ZZZS, je razvidno, da se dr. Ocvirk leta 2016 in 2019 ni izločala iz razprave in odločanja o razvrstitvi zdravil na listo ZZZS in za uporabo pri onkoloških bolnikih najmanj v primeru zdravila pembrolizumab za zdravljenje napredovalega neoperabilnega ali metastatskega melanoma v monoterapiji. Kljub temu je leta 2023 sodelovala pri dogodku 19. Šola o melanomu, kjer je predavala prav o tem zdravilu, med sponzorji dogodka pa je bila tudi famacevtska družba Merck, ki je bila predlagateljica vloge za nove indikacije zdravil. Merck Sharp & Dohme, ki je konstanten sponzor dogodkov, na katerih predavajo zdravniki, se lahko pohvali z lanskimi prihodki v višini 9 milijonov evrov.

Še večji je farmacevtski velikan Bayer – lani je imel za slabih 190 milijonov € prihodkov -, ki je bil eden izmed pokroviteljev dogodka 10. šola tumorjev prebavil, novembra 2020, na katerem je sodelovala dr. Ocvirk in predavala o koristnosti zdravila larotrektinib, ki je bilo kot zdravilo z delovanjem na novotvorbe na listo zdravil ZZZS uvrščeno marca 2020. Vlogo za odobritev je podal Bayer. Podobnih primerov pa je še nekaj.

KPK o korupcijskem tveganju

Ali je dr. Ocvirk glede na navedena dejstva kršila moralno in etično integriteto glede na položaj in vse funkcije, ki jih ima in jih je imela na OI in Komisiji za zdravila pri ZZZS? V Pravilniku o postopku razvrščanja zdravil na listo jasno piše, da je komisija je strokoven in od farmacevtskih družb neodvisen organ. Člani, ki jih imenuje upravni odbor ZZZS, pred začetkom dela podpišejo izjave o nezdružljivosti interesov. V nasprotnem se morajo pred odločanjem izločiti. Da pa je Komisija zgolj posvetovalno telo in ne odloča o razvrščanju zdravil na listo, saj odločitve v zvezi s tem s sklepom sprejema generalni direktor na predlog pristojnega oddelka za zdravila in ne Komisija, so nam odgovorili z ZZZS.

Zdravniška zbornica se do tega vprašanja, kot so zapisali, ne opredeljuje, dodaja pa, da so zdravniki in zobozdravniki dolžni spoštovati tudi Kodeks zdravniške etike. Na KPK pa v tem primeru pojasnjujejo, »da morajo biti javni uslužbenci, med katere sodijo tudi zdravniki, pozorni na okoliščine nasprotja interesov in storiti vse, da se jim izognejo. Vsekakor predavanja na dogodkih, ki jih financirajo farmacevtske družbe, in hkratno odločanje o uvrščanju zdravil na listo ZZZS, lahko predstavlja določeno korupcijsko tveganje. Če je sodelovanje med zdravnikom in farmacevtsko družbo takšne narave, da predstavlja poslovni stik, bi se moral zdravnik iz odločanju o izdelkih te konkretne farmacevtske družbe izločiti.«

Celoten opis razmer na Onkološkem inštitutu Ljubljana sicer razkriva problematično prepletanje politike, korporativnih interesov in slabih odnosov, kar slabi delovno okolje in posledično vpliva na oskrbo bolnikov. Zdravniki in predstojniki oddelkov opozarjajo na močno politično vmešavanje, pritisk, mobing in ustrahovanje s strani politično imenovanih vodij. Politični vplivi lahko vodijo tudi do koruptivnih praks in prerazporejanj sredstev na podlagi političnih interesov. In na računu bolnišnice je v tem trenutku veliko milijonov. To v javni bolnišnici, kjer bi morala biti prva misel namenjena bolnikom, ustvarja napetosti med zaposlenimi in hromi njihovo delo, pripovedujejo, kar lahko poslabša kakovost oskrbe bolnikov. Namesto da bi se zdravstveno osebje osredotočilo na svoje delo in skrb za bolnike, se ukvarjajo z notranjimi konflikti, političnimi pritiski, lastnimi interesi in zaradi nestrinjanja s takim načinom ravnanja tudi z negotovostjo glede svoje zaposlitve. Slabo organizirano vodenje in pomanjkanje vizije za reševanje čakalnih dob pa lahko vodi do daljšega čakanja bolnikov na preiskave, diagnostiko ali zdravljenje, kar je še posebej kritično za onkološke bolnike, kjer je čas ključnega pomena.