Policija prekinila molk in potrdila eksodus na Policijski postaji Bežigrad. Na kadrovsko krizo v policiji pa ima vodstvo povsem drugačen pogled kot policisti na terenu. Med 13 odprtimi poglavji ostajajo nerešena tudi vprašanja glede plač in napredovanj. »Gre za sprenevedanje in norčevanje odgovornih,« pravi predsednik Policijskega sindikata Rok Cvetko.

Policija je potrdila, da je na Policijski postaji Bežigrad na območju PU Ljubljano resnično prišlo do masovnega odhoda kadra. Odpoved je dalo 9 policistov, so odgovorili na naš včerajšnji članek V policiji vre: Ignoranca vlade kriva za masovne odpovedi , so razlog upokojitev ali drugi razlog, še 9 policistov pa je bilo »v okviru upravljanja s kadri in karierno projekcijo premeščenih v druge enote, večina (6) v okviru Policijske uprave Ljubljana.« Manko bodo uspeli pokriti šele čez pol leta, ko načrtujejo prihod devet novih policistov oziroma diplomantov Višje policijske šole. Kako bodo v vmesnem času reševali krizo na območju, kjer je zgostitev prebivalstva in s tem tudi možnost varnostnih dogodkov velika, niso povedali. Prav tako bodo ob zaposlitvi diplomantov policije šele začeli z njihovim uvajanjem in strokovnim usposabljanjem.

A kadrovska slika policije je negativna po vsej Sloveniji. Od leta 2022 je odšla skoraj polovica več policistov, kot so jih na novo zaposlili, kažejo sveži podatki Policije. »Policiste, ki zapustijo sistem, redno nadomeščamo, kolikor se da. Vsako leto (tudi letos) tako zaposlimo novo generacijo kandidatov za policiste, ki se potem dve leti izobražuje v višji policijski šoli. Dovoljenje imamo za vpis do 300 kandidatov za policiste in vedno se želimo čim bolj približati tej številki. Poleg tega redno izvajamo tudi zaposlitvene postopke za druga delovna mesta v Policiji, tudi za delovna mesta policistov, ki jih lahko zasedejo kandidati, ki nimajo (nujno) poklica policist. V zadnjih nekaj letih je tako v povprečju vsak mesec v teku približno 100 zaposlitvenih postopkov, od tega jih je približno polovica za delovna mesta policistov, ostalo pa so javne objave za strokovno tehnična delovna mesta,« so nam na vprašanja o kadrovski krizi odgovorili na Generalni policijski upravi, kjer očitno drugače dojemajo resnost problema, na katerega že dlje časa opozarjajo policisti s terena. Tako se naslanjajo na statistični podatek, da je situacija v Sloveniji povsem primerljiva z območjem Evropske unije. A policija nam je posredovala podatke Eurostata za obdobje 2019-2021, kjer je v povprečju 335 policistov na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa je trenutno 328 policistov na 100.000 prebivalcev. Vmes pa so pretekla že tri leta, odhodi policistov pa, kot sta nam povedala oba predsednika reprezentativnih policijski sindikatov, že načenjajo varnost v državi. Čemu tako sprenevedanje in zamegljevanje situacije?

»Če bomo ugotovili, da se delodajalska stran spreneveda, bo napočil čas za stavko«

Kot pravi predsednik PSS Rok Cvetko, gre za sprenevedanje in norčevanje odgovornih tako na policiji kot na ministrstvu. »Sprenevedanje se vleče že leta in leta, ker dejstva so precej drugačna, namreč iz uradnih podatkov, ki smo jih v sindikatu pridobili od delodajalca, je bila slovenska policija na presečni datum 1. januarja letos zasedena 71-odstotno, če upoštevamo letošnje odhode, lahko govorimo že pravzaprav o odstotku okrog 68, ali, preprosto povedano, dejstvo je, da manjka več kot 30 % policistov. In če vodstvo tega ne prepozna kot problem, potem se bojim, da imamo mi vsi skupaj, ne samo policija, ampak na splošno država in državljani v bistvu še večji problem, kot v osnovi tudi je, zato po moji oceni takšno sprenevedanje zgolj potrjuje pravilnost starega reka, da pač sit lačnega ne razume.«

Cvetko se zaveda, da kadrovskega primanjkljaja ne bodo rešili čez noč in tudi stavka zaradi kadrov ne bi prinesla rešitve. Optimizem pa mu je, pravi, pošel tudi na drugih področjih, predvsem, ko je govora o odpravi plačnih nesorazmerjih in prenovi plačnega sistema, »glede na to, kako vodstvo pelje zadeve«. V pogajanjih ostaja več ključnih zadev še vedno odprtih - tudi plače, pa tudi vprašanja glede sistema kariernega napredovanja in kadrovanja, zato, meni, se bo »do nekaterih ključnih odprtih vprašanj, najprej javno uslužbenske zakonodaje na koalicijskem vrhu morala opredeliti tudi politika. Če bomo ugotovili, da se delodajalska stran spreneveda in če bi prihajalo, na primer, do sestankov zaradi sestankov in podobnih ignoranc, torej, da v pogovorih ne bo resne vsebine, potem so to zagotovo lahko  razlogi, da stavkovni odbor z vso resnostjo oceni, da je napočil čas, ko druge možnosti, kot je stavka, ni več.«

Policisti podplačani in tudi vse bolj stari

Plača zagotovo ni edini element, da se ljudje odločijo za poklic policista, je pa plača tisti dejavnik, ki pri marsikom odtehta odločitev pri zaposlitvi na delovna mesta, ki so zaradi izpostavljenim tveganjem in varnosti življenja še posebej stresna. Zato policisti odhajajo v druge, enako ali celo manj plačane poklice. »Če imate delodajalca z urejenim urnikom, urejenimi delovnimi pogoji, pa ti da 1.500 evrov plače, na drugi strani pa imate delodajalca, ki vam nudi 1.600 evrov, pa je vse neurejeno, boš zelo verjetno šel tudi za manj denarja k tistemu, ki ima bolj urejene pogoje dela. Še tistega malo preostalih motivacijskih faktorjev, kot so recimo dodatek za stalnost, poklicno zavarovanje za poklicne pokojnine in tako naprej, zdaj vladna stran problematizira. Občutek imam, da bi nam najraje pobrali vse. Samo, ljudje božji, potemtakem v sistem nobenega več ne boste dobili! Razen če država dejansko želi, da gre vse v franže, jaz druge razlage enostavno nimam.« Zato poziva vodstveni kader oziroma odgovorne, da gredo »za kakšnega pol leta nazaj na teren, da tudi sami občutijo, kako ti ljudje tam dihajo, kakšnim obremenitvam so izpostavljeni, pa naj potem pošiljajo takšne odgovore, ki po moji oceni v tem trenutku ne predstavljajo nič drugega kot sprenevedanje in norčevanje, če že ne iz lastnega kadra, pa iz vseh državljanov republike Slovenije.«

Policija za zagotavljanje varnosti sproti ocenjuje varnostne razmere in temu primerno prilagaja ukrepe na terenu, pa so odgovorili na Policiji. Vrste krpa tudi z upokojenci, ki po njihovem predstavljajo največji delež med odhodi. In prav v letošnjem letu se policiji obeta nov kadrovski udarec, saj v pokoj odhaja največja generacija policistov. Veliko jih poskušajo zadržati s pogodbenim razmerjem v pomožni policiji. A ne beležijo podatkov o tem, koliko upokojencev se res odloči za nadaljevanje dela. Z nekdanjimi policisti, ki pa niso nujno vsi upokojenci, so lani sklenili 83 pogodb in letos 29 pogodb. Po oceni policije, pa naj bi približno tretjina vseh pomožnih policistov že predstavljali upokojenci ali policisti, ki so zapustili policijo iz nekrivdnih razlogov. To vsekakor ni rešitev, saj nas lahko skrbi starostna struktura policistov. Ta se drastično viša, izpostavi Cvetko. V nekaterih enotah znaša povprečna starost zaposlenih že okoli 48 let. S tem pa je povezana tudi zdravstvena problematika, bolniške in omejitve pri delu. Absentizem pa se spet negativno odraža na ostalih policistih, ki so tako »dodatno obremenjeni z delom v posebnih pogojih dela, kar ima za posledico izgorelost in nezadovoljstvo ljudi, to pa slabša medsebojne odnose in vodi v ključen dejavnik predčasnih odhodov iz sistema oziroma v predčasne odpovedi delovnega razmerja.« A policijski sindikat, ki se je pred dnevi že preoblikoval v stavkovni odbor, ostaja realen, da se kadrovske stiske ne da rešiti čez noč, lahko pa ta vlada naredi vse, »da s pravim pristopom in ustreznim vrednotenjem poklica uredi sistem in problem reši v naslednjih petih do desetih letih«.